Tiskane izdaje
Kobarid - Dva meseca pred začetkom nove plovne sezone na Soči se posoškim občinam znova ni uspelo dogovoriti, kdo bo izvajalec plovnega režima. Tri občine imajo vsaka svoj predlog, domači raftarji pa jim predlagajo javno-zasebno partnerstvo. Na koncu bo izvajalec najbrž še tretje leto zapored medobčinska uprava.
Raftarji, ki so pred kratkim v Gospodarskem interesnem združenju raftarjev Posočja še okrepili svoje vrste, imajo dovolj obotavljanja lokalne politike, ki v poldrugem desetletju razvoja vodnih aktivnosti ni mogla ustrezno urediti vstopno-izstopnih mest in ki po šestih letih še vedno ni sprejela skupnega odloka o izvajanju plovnega režima.
Ker tudi nedavni sestanek vpletenih ni prinesel nič novega, možnosti za dogovor skoraj ni več. Bovčani se zavzemajo, da bi bila izvajalka sedanjega odloka o plovbi Lokalna turistična organizacija (LTO) Bovec, Kobaridci, da bi bil to tolminsko-kobariški LTO Sotočje, medobčinska uprava, ki je režim izvajala v preteklih dveh sezonah, pa je že poleti predlagala ustanovitev konzorcija obeh turističnih organizacij. Odločiti se morajo v Kobaridu in Bovcu.
»Naj letošnjo sezono izpelje eden od obeh zavodov, če spet zamujamo. Kakor koli, občine sem prosil le, naj župani dosežejo začasen dogovor, da uprava ne bo delala med tnalom in nakovalom,« pravi predstojnik medobčinske uprave Simon Leban. Glede na izkušnje iz preteklosti bo takšno rešitev težko doseči, zato se v Kobaridu in Bovcu, kjer so pred leti sprejeli sedanji odlok, nagibajo k temu, da bi izvajanje - denar od prodaje plovnih dovolilnic in urejanje vstopno-izstopnih mest - znova prepustili medobčinski upravi. Takšni rešitvi nasprotujejo Tolminci.
Po njihovem uprava ni pristojna za izvajanje službe te vrste, zato ne bodo sprejeli skupnega odloka, ki za upravljavca določa prav medobčinsko upravo. »Ne vem, kako se bomo dogovorili,« je dejal tolminski župan Uroš Brežan. »Za nas je sprejemljiva rešitev izbira katerega koli od obeh LTO, samo da se drugi občini s tem strinjata. Izvajanje režima vidim kot javno službo.«
Pavšal za izvajanje dejavnosti
Medtem raftarje potrpljenje mineva. Združenje je občinam poslalo predlog o ustanovitvi javno-zasebnega partnerstva za izvajalca, ampak odzivov ni bilo. Raftarji bi v tem primeru nadzor nad delovanjem prepustili občinam, redarski nadzor na reki še naprej medobčinski upravi, sami pa bi skrbeli za režim. »Ne govorimo o omejevanju plovbe na reki, temveč bi radi stvari uredili. Sami imamo največji interes za razvoj aktivnosti.
Medobčinska uprava je svoje delo opravljala transparentno, toda vlaganj v vstopno-izstopna mesta še vedno ni, ker ji občine omejujejo delovanje,« je dejal predsednik interesnega združenja, ki vključuje podjetja iz vseh treh občin, Adis Hrovat: »Toda ta denar ni občinski - namenjen je samo Soči.« Raftarji hkrati predlagajo, da bi uporabniki reke, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, plačevali tudi letni pavšal nekaj tisoč evrov. »Raftanje in soteskanje v zasebni režiji pa bi morali prepovedati, ker je nevarno,« je še dodal Hrovat.
Za uresničitev takšne pobude je letos že prepozno. Leban priznava, da je načelno naklonjen temu, da aktivnosti upravljajo podjetniki, ki od tega živijo in tudi najbolj poznajo razmere, obenem pa so se sposobni pravočasno odzivati na dogajanje na reki. Toda v isti sapi dodaja: »Javno-zasebna partnerstva so se v večini primerov pokazala kot slaba praksa, kjer se večino stroškov prevali na javno, enako je z očitki o slabem delovanju, zasebno pa pobere smetano. Ponavadi se taka španovija tudi relativno hitro konča in spet je javno tisto, ki je odgovorno za reševanje zapletov oziroma slabih praks.«
