Tiskane izdaje
Na začetku minulega tedna so delegati za predsednika Svetovne šahovske zveze (FIDE) spet izvolili Kirsana Iljumžinova: dobil je 110 glasov, njegov protikandidat Gari Kasparov pa 61. »Vodenje FIDE je posel, v katerem se letno obračajo milijoni. Govori se o uslugah, podkupninah in podobnem. Kasparov je ponudil odličen program, nove, mednarodno priznane sponzorje, finančno razbremenitev nacionalnih zvez. A ne verjamem, da so delegati njegov program sploh resneje prebrali. Vzorec je lahko prepoznati tudi pri nas. Tudi v Sloveniji smo namreč podprli Iljumžinova, tudi pri nas šahovsko organizacijo vodijo ljudje (upravni odbor), ki z resnim šahom nimajo veliko skupnega. Prav zanimivo bi bilo videti zapisnik sestanka upravnega odbora, na katerem so pregledali oba programa in se morda odločili v korist boljšega. Tudi pri nas se v šahu, žal, ne odloča tako in tudi zato ali pa celo predvsem zato, v šahovskem svetu veljamo za eno tistih držav, na katere se da vplivati. Tako in drugače,« komentira šahist Georg Mohr.
V Šahovski zvezi Slovenije poudarjajo, da so se za podporo dolgoletnemu predsedniku svetovne zveze »nekako odločili že aprila«, ker so presodili, da gre za najverjetnejšega zmagovalca. Predvolilno tekmo ocenjujejo za zelo grobo in popolnoma neprimerno, očitno z veliko elementi koruptivnosti na obeh straneh. Po aprilski odločitvi, komu bo namenjena podpora Slovenije, so se začeli vrstiti pritiski, da bi glasovali drugače. »Najprej jih je začel izvajati gospod Mohr, tudi kot blatenje vodstva v medijih (očitno z namenom spremeniti odločitev v korist njegovega favorita, kot sam pravi, v resnici pa v svojo korist in v korist svojega poslovnega partnerja), vrstili so se pozivi z ruskega veleposlaništva na srečanje z uradnimi predstavniki ruske federacije, nadaljevalo pa se je s pristopom in različnimi ponudbami gospoda Šakotića,« pravijo v šahovski zvezi.
Po volitvah
Navzkrižna blatenja
Šakotić trdi, da je nakazilo off-shore podjetja na račun slovenske šahovske zveze prišlo med 10. in 15. julijem, čeprav o tem ni obstajal sklep upravnega obora, »sponzorstvo« pa je po njegovem mnenju v resnici klasična prodaja glasu Iljumžinovu. Dodaja, da je bilo treba po tem plačilu zadeve tudi pravno urediti, in Mirko Bandelj je pripravil nekakšno pogodbo za pokritje transakcije, ki jo je Kutin odnesel na nedavno šahovsko olimpijado na Norveškem, da bi jo tam podpisali. Še mesec dni po tem, ko je bil denar nakazan v Slovenijo, pravne podlage za to nakazilo po njegovih trditvah torej ni bilo. Mirko Bandelj zanika, da je pravno podprl prejetje domnevne podkupnine. »V bistvu sem ogorčen nad dogajanjem, ne pa tudi presenečen, saj je bilo dogajanje pred volitvami vrha FIDE tudi do zdaj zelo umazano, še bolj kot so bile predvolilne kampanje v slovenski politiki, ki sem jih kar dobro spoznal,« komentira dogajanje. Po njegovem mnenju bi morali biti zelo zadovoljni, da je Slovenija dobila svojega človeka v vrhu svetovne šahovske organizacije in s tem povečala svoj vpliv v organizaciji.
Boris Kutin, ki je bil izvoljen za podpredsednika FIDE, na naša vprašanja o njegovih elektronskih sporočilih, ki menda dokazujejo korupcijo, do konca redakcije ni odgovoril, je pa predsedniku slovenskih šahistov Subotiču poslal tole elektronsko sporočilo, ki ga je predsednik slovenske zveze poslal tudi nam: »Glede Šakotića in njegovih pretenj, tole: možakar je že bil kaznovan zaradi goljufije (prirejal je turnirje), generalna skupščina ECU v Novem Sadu 2009 mu je izrekla nezaupnico, črnogorska policija vodi postopek zaradi suma zlorabe uradnega položaja, prikrivanja dokazov in pranja denerja, Šahovska zveza Črne gore ga toži za prisvojeni denar 100.000 evrov, že prvi dan po prevzemu nove pisarne se je pokazalo, da manjka najmanj 20.000 evrov in seznam bi lahko bil še veliko daljši.«
