Rebalansu se jutri obeta sprejetje, opozicija kritična
Premier Janez Janša meni, da »lahko vlada najbrž prvič v zgodovini države natančno do vsakega evra pojasni, za kaj so bila oziroma bodo porabljena sredstva.«
Odpri galerijo
Državni zbor je začel dvodnevno proračunsko sejo, rebalans bo očitno dobil potrebno podporo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Državni zbor je začel z dvodnevno obravnavo rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki namesto lani predvidenega 415-milijonskega presežka prinaša 4,2-milijardni primanjkljaj. Zaradi epidemije so se bistveno zmanjšali prihodki in hkrati povečali odhodki, je pojasnil premier Janez Janša in dodal, da »je najbrž prvič v zgodovini države, ko lahko vlada natančno do vsakega evra pojasni, za kaj so bila oziroma za kaj bodo porabljena sredstva«.
Premier je razložil proračunske izdatke za posamezne ukrepe: skoraj 500 milijonov evrov je bilo namenjenih za povračila čakanja na delo; zaposlenim in gospodarstvu je bilo oproščeno plačilo prispevkov višini 560 milijonov evrov; samozaposleni in kmetje so dobili pomoč v višini skoraj 130 milijonov evrov, upokojencem je bilo izplačano 70 milijonov evrov, 30 milijonov so prejeli študentje, kmetje in velike družine.
Za turistične bone je bilo doslej namenjenih več kot sto milijonov evrov, občine bodo zaradi zvišanja povprečnine prejele dodatnih 145 milijonov, povečani transferji za brezposelne znašajo 45 milijonov evrov, rezerve pa so večje za dobro milijardo. A na drugi strani se bo v proračun nateklo za približno 230 milijonov evrov manj dohodnine, za 720 milijonov manj dedeveja, za 170 milijonov manj trošarin, podjetja pa bodo plačala za približno 370 milijonov evrov manj davka od dobička.
Rebalans po premierovih besedah realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku, brez ukrepov bi po njegovih besedah trajno ali začasno izgubili kar 150.000 delovnih mest. Bolj negotova so »naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo vlada predložila proračunske dokumente za naslednji dve leti.« Vlada bo proračuna za 2021 in 2022 pripravila do konca meseca, je predstavitev sklenil Janša.
Javni dolg se letos zaradi rekordnega zadolževanja zvišuje na 82,6 odstotka BDP, minister za finance Andrej Šircelj pa je ob tem napovedal, da bo vlada fiskalnemu svetu predložila način in časovni okvir za zmanjševanja primanjkljaja.
Glede na izražena mnenja poslanskih skupin in poslancev se rebalansu obeta zadostna podpora koalicije za sprejetje, glasovanje bo sicer na vrsti jutri. Na drugi strani je bila opozicija do predlaganega rebalansa kritična, saj da ni razvojno naravnan, krči izdatke za kulturo in druge namene in prinaša čezmerno zadolževanje – proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov namreč tudi pomeni, da bo vsak državljan konec leta zadolžen za dodatnih 2100 evrov, je, recimo, poudaril Igor Peček iz LMŠ.
Premier je razložil proračunske izdatke za posamezne ukrepe: skoraj 500 milijonov evrov je bilo namenjenih za povračila čakanja na delo; zaposlenim in gospodarstvu je bilo oproščeno plačilo prispevkov višini 560 milijonov evrov; samozaposleni in kmetje so dobili pomoč v višini skoraj 130 milijonov evrov, upokojencem je bilo izplačano 70 milijonov evrov, 30 milijonov so prejeli študentje, kmetje in velike družine.
Za turistične bone je bilo doslej namenjenih več kot sto milijonov evrov, občine bodo zaradi zvišanja povprečnine prejele dodatnih 145 milijonov, povečani transferji za brezposelne znašajo 45 milijonov evrov, rezerve pa so večje za dobro milijardo. A na drugi strani se bo v proračun nateklo za približno 230 milijonov evrov manj dohodnine, za 720 milijonov manj dedeveja, za 170 milijonov manj trošarin, podjetja pa bodo plačala za približno 370 milijonov evrov manj davka od dobička.
Predloga proračunov 2021 in 2022 nared do konca meseca
Rebalans po premierovih besedah realistično odslikava javnofinančni položaj države v tem trenutku, brez ukrepov bi po njegovih besedah trajno ali začasno izgubili kar 150.000 delovnih mest. Bolj negotova so »naslednja leta, ker ne vemo natančno, koliko časa bo izziv koronavirusa trajal, vendar je pa to razprava, ki nas čaka v kratkem, ko bo vlada predložila proračunske dokumente za naslednji dve leti.« Vlada bo proračuna za 2021 in 2022 pripravila do konca meseca, je predstavitev sklenil Janša.
Javni dolg se letos zaradi rekordnega zadolževanja zvišuje na 82,6 odstotka BDP, minister za finance Andrej Šircelj pa je ob tem napovedal, da bo vlada fiskalnemu svetu predložila način in časovni okvir za zmanjševanja primanjkljaja.
Glede na izražena mnenja poslanskih skupin in poslancev se rebalansu obeta zadostna podpora koalicije za sprejetje, glasovanje bo sicer na vrsti jutri. Na drugi strani je bila opozicija do predlaganega rebalansa kritična, saj da ni razvojno naravnan, krči izdatke za kulturo in druge namene in prinaša čezmerno zadolževanje – proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov namreč tudi pomeni, da bo vsak državljan konec leta zadolžen za dodatnih 2100 evrov, je, recimo, poudaril Igor Peček iz LMŠ.
