Tiskane izdaje
Maribor – Senat mariborske univerze (UM) je včeraj sprejel sklep o razpisu volitev novega rektorja, ki bodo marca prihodnje leto. Sedanji rektor Danijel Rebolj, ki mu bo prvi mandat potekel maja, bo imel kar nekaj izzivalcev. Kandidaturo je že napovedal dekan mariborske ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek.
Sedanji rektor Danijel Rebolj je za Delo potrdil, da se bo potegoval za nov štiriletni mandat. Dejal je, da bo njegov program nadaljevanje začetega dela: »Osnova bo vsekakor doseganje strateških ciljev, ki smo jih skrbno in s široko udeležbo univerzitetne skupnosti pripravili v tem mandatu. Posebno pozornost pa nameravam nameniti drugemu delu vizije, ljudem, v smislu pospešenega kadrovskega razvoja in uvajanja ustreznejših postopkov sprejemanja študentov na našo univerzo, saj si želimo, da bi v programih študirali le motivirani in sposobni študenti.«
Svojo kandidaturo je že napovedal tudi Samo Bobek, dekan mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, ki je včeraj za Delo povedal, da programa še ni pripravil. Skoraj zagotovo se v bitko za rektorski stolček podajata nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Igor Tičar ter dekan fakultete za strojništvo Niko Samec, med verjetnejšimi kandidati pa omenjajo še dekana fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željka Kneza.
Reorganizacija UM
Na včerajšnji seji, na kateri je senat UM sprejel sklepe za razpis volitev s 5. januarjem prihodnje leto, je več senatorjev zmotil zapis, po katerem bi moral program dela rektorskih kandidatov upoštevati lani sprejeto strategijo razvoja UM. To zahtevo so zato črtali iz gradiva, saj gre za že vsebinsko zadevo.
Ne glede na to, kdo bo novi rektor, bo imel kar nekaj dela tudi z (re)organizacijo UM. »V preteklosti smo doživeli inflacijo ustanavljanja fakultet in študijskih programov, kar je zaradi redčenja potrebne kritične mase za delovanje posameznih enot in programov univerzo v kvalitativnem pogledu oslabilo. Zdaj je treba skrbno in skupaj razmisliti, kakšna oblika organiziranja je optimalna za uresničevanje našega poslanstva,« pravi Rebolj.
Ena izmed večjih težav iztekajočega se mandata pa je po njegovem finančna negotovost. »Sredstva za visoko šolstvo in znanost so se kljub velikim prizadevanjem vseh univerz manjšala, ministri so se menjavali, nemogoče je bilo resno razpravljati o strategiji razvoja. Letos smo šele v drugi polovici leta dobili vsaj približno informacijo o sredstvih za izvajanje redne izobraževalne dejavnosti, kar je svojevrsten paradoks,« je dejal Rebolj.
Kot pravi, upa, da se bo takšna praksa končala z novim zakonom o visokem šolstvu, ki je v obravnavi. A po njegovih besedah lahko na stabilno financiranje upajo šele za leto 2016, medtem ko je leto 2015 še »precej negotovo«, meni.
