Redarji vse bolj postajajo organi pregona

Dušan Bezjak iz združenja občinskih redarjev pravi, da vodje redarstev v mestih želijo vzpostaviti »občinsko policijo«.

Objavljeno
29. marec 2017 18.46
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Od sredine aprila bodo policisti in redarji lahko uporabljali svoja razširjena pooblastila. Medtem ko so policisti, menda zaradi spremenjenih varnostnih razmer, vztrajali pri sodobnejših pooblastilih, se redarji njihove uveljavitve ne veselijo. »Ne potrebujemo represivnih sredstev. Naše delo je opozarjanje, za vse drugo je policija,« je prepričan Dušan Bezjak, predsednik Združenja občinskih redarjev Slovenije.

Redarji ne dobivajo novih pooblastil, ampak se njihova nekoliko spreminjajo, razlagajo na ministrstvu za javno upravo (MJU). Po novem bodo lahko izdajali ukaze in zadržali storilce kaznivih dejanj s fizično silo, lisicami in plinskim razpršilcem, če ne bodo upoštevali njihovih ukazov in poskušali oditi. Fizične sile ne bodo uporabljali le v samoobrambi, ampak v primerih, ko oseb ne bo mogoče drugače obvladati. Lahko bodo ugotavljali identiteto, vendar ne tako kot policisti.

Teh sredstev ne bodo smeli uporabljati proti nosečnicam, otrokom, težkim invalidom, bolnim in starejšim. »Redar je zavezan spoštovanju sorazmernosti, zato bo vedno uporabil najmilejše prisilno sredstvo, ki bo ustrezalo situaciji,« pomirjajo na MJU.

Med varovalkami nadzor nad pooblastili

Kljub številnim kritikam javnosti o povečanju represije nad državljani in uvajanju nadzora nad njimi na ministrstvu vztrajajo, da spremembe vsebujejo potrebne varovalke. Novela zakona sistematično in pregledneje kot do zdaj opredeljuje tri vrste nadzora nad uporabo pooblastil. Redarji bodo morali poročati o uporabi prisilnih sredstev. Če bi bile posledice poškodbe ali smrt, bi primer obravnavala posebna komisija, župan pa kot predstojnik občinske uprave odločal o pritožbah.

Redarji imajo za seboj sicer nekoliko manj izobraževanja kot policisti. Poleg trimesečnega strokovnega usposabljanja, ki traja 410 ur, morajo opraviti še preizkus znanja. Potem so usposobljeni za uporabo prisilnih sredstev – plinskega razpršilca, telesne sile in sredstev za vklepanje. Usposabljanje vsak september izvajajo na policijski akademiji in od leta 2007 ga je opravilo 296 udeležencev, naštevajo na notranjem ministrstvu. Redarji morajo na tri leta opraviti še obdobno usposabljanje, ki traja 40 ur.

Na ministrstvu za javno upravo so napovedali, da bo ministrstvo za notranje zadeve v prihodnosti še presojalo, ali sprememba zakona zahteva tudi spremembo rednih programov usposabljanja.

Vesna Drole, vodja odnosov z javnostjo na policiji, to zanika in poudarja, da redarji ne dobivajo nobenih novih pooblastil, ampak se spreminjajo le nekateri zakonski pogoji za njihovo uporabo, kar bodo izvajalci usposabljanj upoštevali pri izvajanju izpopolnjevanj.

Na MJU so v sodelovanju z MNZ in združenjem občin zanje sicer pripravili seminarje s predstavitvijo zakonskih novosti, vendar redarjem to ne zadošča.

Sedanje naloge se odmikajo od prvotnih

Dušan Bezjak, predsednik Združenja občinskih redarjev Slovenije, v katerega so vključeni nemestni redarji, meni, da redarji dobivajo preveč pooblastil in da bi si zaradi tega želeli dodatnih usposabljanj. Večjih pooblastil so si, zaradi več nevarnih dogodkov, želeli samo v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, opisuje. Vodje redarstev v teh mestih so namreč večinoma nekdanji policisti, ki želijo »občinsko policijo«.

»Dokler smo delali tisto, za kar smo bili nastavljeni – za spremljanje mirujočega prometa, dogajanja na mestnih ulicah in v podeželskih naseljih ter opozarjanje – ni bilo težav,« pravi Bezjak. Toda zdaj bo obveznosti preveč, prakse pa premalo.

»Pametni teh pooblastil ne bodo uporabljali«

»Niti malo se ne veselimo novih pooblastil. Mislim, da bo veliko incidentov, vroče krvi in da bodo sodišča imela polne roke dela. Imamo dve možnosti: ali bomo svoja pooblastila presegli ali pa bomo tepeni,« iskreno napoveduje predsednik redarskega združenja. Če nekega pooblastila ne znaš izvajati, je bolje, da ga ne, saj se lahko poškoduješ, je še prepričan.

Težava je tudi zakonska regulacija njihovih pristojnosti: denimo, eno pooblastilo vključuje dva člena, v prihodnjih petih pa je določeno, kako se bodo redarji morali »opravičiti« za njegovo uporabo, dokazovati njegovo upravičenost, se zagovarjati pred komisijo ter uporabo vpisovati v evidenco, interpretira Bezjak in se sprašuje, kakšen smisel ima potem vse skupaj.

»Zagovarjati se bomo morali zaradi stvari, ki jih delamo v dobro občanov, in tudi zato se bo verjetno marsikateri redar izognil ukrepanju,« domneva.

Pooblastila so, kljub nasprotovanju, dobili celo v novem tobačnem zakonu. Tako bodo od zdaj nadzirali voznike, ki v avtomobilu kadijo pred mladoletniki, čeprav še ne vedo, kako bodo to izvajali, saj ne morejo vedeti, kdo je polnoleten in kdo ne.