Referendum predvidoma junija

V Piranu civilna iniciativa proti pozidavi Fiese in županu Bossmanu.

Objavljeno
11. april 2017 21.50
mdr*Peter Bossman
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Fiesa – Piranske občane v začetku junija čaka referendum o OPPN, ki dovoljuje dodatno pozidavo Fiese in za katerega Bossmanova uprava trdi, da hoče z njim omiliti posege, predvidene v zazidalnem načrtu iz leta 2002. A očitno OPPN ni edini vzrok na nezadovoljstvo, saj so pobudniki iz Civilne iniciative (CI) Piran v komaj šestih dneh zbrali 840 podpisov.

Nevenka Kavčič, ki je vodila zbiranje podpisov, pravi, da so bili občani kljub zasedenosti takoj pripravljeni registrirati podpis, čeprav so to lahko storili samo na upravni enoti v Luciji. Župan mora zdaj v 15 dneh sklicati izredno sejo občinskega sveta, ki bo določil datum referednuma v 30 do 45 dneh. CI je dodatno razburilo, da je občina na včerajšnjo sejo občinskega sveta že uvrstila točko o spremembi statuta, po kateri bi morala za uveljavitev referendumske volje glasovati najmanj petina volilnih upravičencev. Pri tem so se sklicevali na spremembo ustave, ki za spremembo sprejetega zakona zahteva najmanj petino glasov volivcev.

Vodja CI Davorin Petaros je dejal, da bi s takšno spremembo precej okrnili lokalno samoupravo, saj je v piranski občini več tisoč fiktivnih stalnih prebivalcev, ki so samo prijavljeni v počitniških stanovanjih, svojih volilnih pravic pa ne izkoriščajo. Podporo petine vseh volivcev, malo več kot 3000, bi zato težje dosegli. Toda župan Peter Bossman je umaknil predlog spremembe statuta, saj so z ministrstva za javno upravo dan prej dobili pojasnilo, da ustavna spremeba ne velja za zakon o lokalni samoupravi in da je odločitev na lokalnem referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so prišli glasovat.

Predstojnica urada za urbanizem Manca Plazar je pojasnila, da bi novi prostorski načrt v Fiesi omogočil največ 25 nastanitvenih enot s 7435 kvadratnimi metri površine, medtem ko stari zazidalni načrt predvideva najmanj 57 nastanitvenih enot in 11.575 kvadratnih metrov površine. Petaros je ugovarjal, da so v novem OPPN omogočili terasasto pozidavo, ki precej poveča pozidane površine. Če se bo občina odpovedala svojim hišam in zidava ne bo terasasta, bo prostor manj pozidan: po pozidavi teh površin pa po njegovem ne bi ostalo veliko od zelene Fiese in bi jo lahko po istem načelu zabetonirali še na preostalih površinah.

CI ima v programu še več zahtev s področja urejanja prostora. Med prednostne spada sprejetje treh prostorsko ureditvenih pogojev za večji del občinskih površin, s katerimi so se včeraj seznanili svetniki in s katerimi se želijo po besedah Plazarjeve upreti tako imenovani Černačevi uredbi iz leta 2013, ki je sprostila pozidavo dragocenih kmetijskih zemljišč s »pomožnimi« objekti. Petaros pravi: »Aprila lani je bila vsebina teh PUP precej drugačna kot zdaj in ni jasno, zakaj občina ne opravi ponovne javne obravnave in razgrnitve, da bi se o novopredlaganih spremembah izrekla širša javnost.«