Referendum za javno zdravje?

Stroka in lokalne oblasti se čudijo predvideni centralizaciji sistema skrbi za javno zdravje

Objavljeno
03. januar 2013 17.10
Slovenija, Ljubljana, 03.Avgust2011, Negovalna bolnišnica. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto

Novo mesto - Na pobudo skupine državljanov s prvopodpisanim direktorjem Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušanom Harlanderjem se je danes začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Pobudniki morajo do 6. februarja zbrati 40.000 podpisov, vse informacije pa so objavili na spletni strani www.proticentralizaciji.si.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti je sprejel državni zbor 21. novembra lani. Z njim je razočaral mnoge, zato je bilo v nekaj dneh zbranih tisoč več od potrebnih 4000 podpisov za referendum. Za zbiranje podpisov za referendum so se po besedah Dušana Harlanderja odločili, ker je predvidena centralizacija na področju javnega zdravja po mnenju celotne zdravstvene stroke in lokalnih ter regionalnih oblasti in organizacij neprimerna in škodljiva in bo uničila, kar dobro funkcionira.

Harlander poudarja, da dobro delovanje niti ni na račun države, saj dobro polovico sredstev za svoje delo pridobivajo z delom na trgu. Novomeški Zavod na primer je lani od države dobil sredstva za okoli 7 zaposlenih, dela pa jih 115.Novela zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva združitev območnih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja RS v dva nova zdravstvena zavoda, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Stroka je pred sprejetjem spremenjenega zakona pripravila veliko gradiv in argumentov proti, a povsem brez uspeha, čeprav utemeljitve, zakaj je treba spremeniti zakon, po besedah Harlanderja ne zdržijo resne presoje. Glavni razlog naj bi bilo zmanjšanje stroškov. V stroki jim ni jasno, kako bo država, ki zdaj da letno 3,4 milijona za to področje, prihranila 1,5 milijona evrov.

»Kot delavec na Zavodu ne bom imel manjše plače od zdajšnje direktorske, računovodski posli zavode zdaj ne stanejo standardnih 16,7 odstotka, ampak le okoli desetino. Predvsem pa združevanje vseh regionalnih zavodov in še Inštituta za varovanje zdravja v dve nacionalni ustanovi pomeni državni monopol in nesprejemljivo birokratizacijo. Dobro delujoč sistem bo po novem v nekaj letih razgrajen, raven javnega zdravja se bo znižala, najmanj četrtina zaposlenih bo odveč, izgubili bomo akreditacije, uveljavili pa se bodo tujci in privatni laboratoriji,« je povedal Harlander.