Revni bodo dobili več, a se še ne ve, koliko
Socialna pomoč za samsko osebo 385 ali 331 evrov? Revne družine otroški dodatek porabijo za gospodinjstvo.
Odpri galerijo
Levica je s svojim predlogom enkrat že pogorela.
Ljubljana – Koliko višje prihodke bodo imeli socialno ogroženi – samski in družine? Poslanci bodo obravnavali še dva zakona za izboljšanje njihovega položaja. Kakšna bosta in kakšne bodo njune posledice za posameznike in javne finance, pa je še precej negotovo.
V sredo bo državni zbor v okviru izredne seje, ki se začenja danes, obravnaval zakon o socialnovarstvenih prejemkih. V predlogu, ki ga je sprejela vlada, je zapisano, da se denarna socialna pomoč (DSP) za samsko osebo poviša s sedanjih 298 na 331 evrov na mesec. Matični parlamentarni odbor za delo, družino in socialne zadeve pa je prejšnji teden zadevo nekoliko nenavadno obrnil. Večina poslancev je dvignila roko za amandma Levice in tako se predlog, ki gre na plenarno zasedanje, glasi, da se v prehodnem obdobju od začetka veljave novele zakona (najbrž junija) do 1. januarja 2019 DSP za samsko osebo dvigne na 385 evrov, od 1. januarja 2019 pa obvelja 331 evrov. Pričakovati je, da tega na plenarni seji ne bodo potrdili, nekdanja koalicija ali vsaj del pa bo verjetno vložila amandma, s katerim bi takoj obveljalo 331 evrov. Samske osebe so decembra 2017 predstavljale kar 72 odstotkov vseh prejemnikov DSP in jih je bilo 36.502, povišanje za 33 evrov pa bo v letu 2019 predvidoma stalo 19 milijonov evrov.
Za izboljšanje položaja revnih družin Levica ponovno poskuša otroški dodatek izločiti iz odmere denarne socialne pomoči. Zamisel, ki jo podpira vrsta dobrodelnih organizacij, je, da bi centri za socialno delo pri izračunavanju socialnih transferjev obrnili vrstni red uveljavljanja pravic.
Zdaj družini najprej izračunajo otroške dodatke – za tiste brez lastnega prihodka znašajo 114 evrov za prvega otroka, 125 za drugega, 137 za tretjega in vse nadaljnje –, potem pa pri upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo 80 odstotkov teh dodatkov. Za primer: minimalni dohodek za štiričlansko družino je 1056 evrov. Ker dobijo 239 evrov otroškega dodatka, se upošteva 191 evrov (80 odstotkov) in tako je DSP 865 evrov. V Levici bi to obrnili: najprej bi jim odobrili 1056 evrov socialne pomoči, potem pa otroški dodatek, ki bi v tem primeru za oba otroka bil 205 evrov.
»Ukrep, ki ga predlagamo, bi povečal dohodek socialno ogroženih, hkrati pa zmanjšal potrebo po tem, da revne družine otroški dodatek namesto za vzdrževanje otrok porabijo za vzdrževanje gospodinjstva. Osnovni namen dodatka je zagotavljanje enakih možnosti za razvoj vseh otrok, še posebej tistih iz socialno ogroženih družin,« je utemeljila poslanka Violeta Tomič. Njihov dodatni argument pa je, da zdaj tisti, ki z otroškimi dodatki presegajo cenzus za upravičenost do DSP, ostanejo tudi brez pravice do kritja zdravstvenega zavarovanja, čeprav nimajo dela.
Ko so pri Levici nazadnje predlagali podobno, je koalicija zakon zavrnila, tudi zato, ker bi bila razlika med dohodkom teh družin in dohodki družin s povprečnimi plačami premajhna ali celo negativna. Drugače povedano: skoraj se ne bi poznalo, ali preživetje omogoča lastno delo ali socialni transferji. Govor je bil o pasti neaktivnosti. Levica odgovarja, da je mogoče razmerja ohraniti s spremembo ekvivalenčne lestvice.
»Treba je razmisliti, kaj bi takšna sprememba prinesla za celoten sistem, kakršnega imamo zdaj,« je opozorila Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in dodala, da lahko parcialne rešitve prinesejo tudi neželene učinke. »Pri tem predlogu bi bil za družine brez dohodka skupni znesek višji, kot je danes, bi pa to potem vplivalo, denimo, na račun za vrtec, ki bi bil višji, ali štipendijo za dijake, ki bi bila nižja,« pravi Martina Vuk, ki je spomnila, da obstoječi sistem temelji na socialnih zavarovanjih, v katera gredo vplačila iz dela.
Vlada ni dala mnenja na osnutek. Finančni učinek zakona Levica ocenjuje na 21 milijonov evrov. Poslanci SD, Desusa in SDS so z obstrukcijo že preprečili njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu, SD in Desus pa bosta zagotovo obstruirala tudi izredno sejo 24. aprila.
V sredo bo državni zbor v okviru izredne seje, ki se začenja danes, obravnaval zakon o socialnovarstvenih prejemkih. V predlogu, ki ga je sprejela vlada, je zapisano, da se denarna socialna pomoč (DSP) za samsko osebo poviša s sedanjih 298 na 331 evrov na mesec. Matični parlamentarni odbor za delo, družino in socialne zadeve pa je prejšnji teden zadevo nekoliko nenavadno obrnil. Večina poslancev je dvignila roko za amandma Levice in tako se predlog, ki gre na plenarno zasedanje, glasi, da se v prehodnem obdobju od začetka veljave novele zakona (najbrž junija) do 1. januarja 2019 DSP za samsko osebo dvigne na 385 evrov, od 1. januarja 2019 pa obvelja 331 evrov. Pričakovati je, da tega na plenarni seji ne bodo potrdili, nekdanja koalicija ali vsaj del pa bo verjetno vložila amandma, s katerim bi takoj obveljalo 331 evrov. Samske osebe so decembra 2017 predstavljale kar 72 odstotkov vseh prejemnikov DSP in jih je bilo 36.502, povišanje za 33 evrov pa bo v letu 2019 predvidoma stalo 19 milijonov evrov.
Za izboljšanje položaja revnih družin Levica ponovno poskuša otroški dodatek izločiti iz odmere denarne socialne pomoči. Zamisel, ki jo podpira vrsta dobrodelnih organizacij, je, da bi centri za socialno delo pri izračunavanju socialnih transferjev obrnili vrstni red uveljavljanja pravic.
Otroški dodatek naj bo za otroke
Zdaj družini najprej izračunajo otroške dodatke – za tiste brez lastnega prihodka znašajo 114 evrov za prvega otroka, 125 za drugega, 137 za tretjega in vse nadaljnje –, potem pa pri upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo 80 odstotkov teh dodatkov. Za primer: minimalni dohodek za štiričlansko družino je 1056 evrov. Ker dobijo 239 evrov otroškega dodatka, se upošteva 191 evrov (80 odstotkov) in tako je DSP 865 evrov. V Levici bi to obrnili: najprej bi jim odobrili 1056 evrov socialne pomoči, potem pa otroški dodatek, ki bi v tem primeru za oba otroka bil 205 evrov.
»Ukrep, ki ga predlagamo, bi povečal dohodek socialno ogroženih, hkrati pa zmanjšal potrebo po tem, da revne družine otroški dodatek namesto za vzdrževanje otrok porabijo za vzdrževanje gospodinjstva. Osnovni namen dodatka je zagotavljanje enakih možnosti za razvoj vseh otrok, še posebej tistih iz socialno ogroženih družin,« je utemeljila poslanka Violeta Tomič. Njihov dodatni argument pa je, da zdaj tisti, ki z otroškimi dodatki presegajo cenzus za upravičenost do DSP, ostanejo tudi brez pravice do kritja zdravstvenega zavarovanja, čeprav nimajo dela.
Izredna seja brez SD in Desusa
Ko so pri Levici nazadnje predlagali podobno, je koalicija zakon zavrnila, tudi zato, ker bi bila razlika med dohodkom teh družin in dohodki družin s povprečnimi plačami premajhna ali celo negativna. Drugače povedano: skoraj se ne bi poznalo, ali preživetje omogoča lastno delo ali socialni transferji. Govor je bil o pasti neaktivnosti. Levica odgovarja, da je mogoče razmerja ohraniti s spremembo ekvivalenčne lestvice.
»Treba je razmisliti, kaj bi takšna sprememba prinesla za celoten sistem, kakršnega imamo zdaj,« je opozorila Martina Vuk, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in dodala, da lahko parcialne rešitve prinesejo tudi neželene učinke. »Pri tem predlogu bi bil za družine brez dohodka skupni znesek višji, kot je danes, bi pa to potem vplivalo, denimo, na račun za vrtec, ki bi bil višji, ali štipendijo za dijake, ki bi bila nižja,« pravi Martina Vuk, ki je spomnila, da obstoječi sistem temelji na socialnih zavarovanjih, v katera gredo vplačila iz dela.
Vlada ni dala mnenja na osnutek. Finančni učinek zakona Levica ocenjuje na 21 milijonov evrov. Poslanci SD, Desusa in SDS so z obstrukcijo že preprečili njegovo obravnavo na matičnem delovnem telesu, SD in Desus pa bosta zagotovo obstruirala tudi izredno sejo 24. aprila.
