Tiskane izdaje
Ljubljana – Za skoraj osem tisoč maturantov je bila minula noč kratka, saj je Državni izpitni center ob peti uri objavil rezultate spomladanskega roka. Za 93 odstotkov gimnazijcev redne generacije (6248) se je dobro izteklo.
Za tiste, ki se želijo vpisati na fakultete z omejenim vpisom (medicina, farmacija, veterina, umetniški študiji ...), je seveda pomembno tudi število doseženih točk. Povsem brez skrbi je lahko zlasti 378 maturantov z izjemnim uspehom. To so tako imenovani zlati maturanti, ki so dosegli vsaj 30 od 34 možnih točk. Kot ponavadi je med njimi več deklet (252) kakor fantov (126). Vse možne točke (34) je prejelo 31 maturantov (11 fantov in 20 deklet). Julija lani jih je bilo le 16.
Medtem ko je delež uspešnih na približno enaki ravni kot prejšnja leta, število maturantov drastično upada. Letošnjih maturantov je petsto (6,4 odstotka) manj kot lanskih, v primerjavi z letom 2009 pa jih je skoraj tisoč oziroma 14 odstotkov manj. Letošnja generacija ima še zelo veliko izbiro mest za nadaljnji študij. Če se ne bodo mogli vpisati na želeno fakulteto, se namreč lahko odločijo za katero drugo, saj je število vpisnih mest veliko večje od števila maturantov.
V prihodnje ta vrata ne bodo več tako na široko odprta, napoveduje minister Žiga Turk, pristojen tudi za izobraževanje. V zvezi s tem sicer ne napoveduje sistemskih sprememb, ampak poziva fakultete, naj tudi same preverjajo nadarjenost bodočih študentov za študij na posameznih programih. Zakonodaja jim pri tem že marsikaj omogoča. Matura kot pokazatelj uspešnega zaključka srednješolskega izobraževanja ostaja, vendar pripisovati preveliko težo seriji izpitov, opravljenih v enem mesecu, po njegovem ni najbolj modro. »Letos smo razpisali približno 25.000 študijskih mest, čeprav populacija srednješolcev ne presega 20.000, pri čemer je splošno maturo opravljalo manj kot 7000 kandidatov. Ta razlika je prevelika in vsi statistični podatki kažejo, da vpisujemo tudi velik del populacije, ki teh programov ne zmore,« meni minister.
Poleg tega je že dolgo znano, da se je treba na demografski padec pripraviti že v srednješolskem prostoru. »To terja prilagoditev strukture in zaposlitev. Vsakomur mora biti jasno, da ob takem padanju števila dijakov vse ne more ostati nespremenjeno,« je na današnji predstavitvi analize rezultatov letošnjega spomladanskega roka mature poudaril minister za izobraževanje.
Prvič po prenovljenih izpitih
»Dosežek letošnjih kandidatov je primerljiv z lanskim in prejšnjimi leti,« je danes povedal v. d. direktorja Državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc. Matura je v svojem 18. letu dosegla zrelost in postala utečen sistem. Večjih nepravilnosti ni bilo, pravijo odgovorni.
So pa izpiti prvič potekali po novih katalogih, ki izhajajo iz posodobljenih gimnazijskih učnih načrtov. Prva opazna posledica je, da je izbira prej zelo priljubljenih izbirnih predmetov, zgodovine in geografije, petino manj pogosta. Verjetno je na to vplival drugačen način izpita, saj ni več nekaterih tematskih sklopov. To je verjetno delovalo psihološko, ugotavlja Zupanc. Na podlagi boljše povprečne ocene iz matematike pa je po njegovem prezgodaj sklepati, da je letošnja generacija v tem predmetu boljša.
Že danes začnejo za neuspešne in tudi druge maturante teči roki, ki jih ne smejo zamuditi. Prvi se lahko samo še danes prijavijo na jesenski rok mature, saj se pisni izpiti začnejo 25. avgusta. Še dva dni (v treh dneh po objavi rezultatov) imajo kandidati, ki so v dvomih, časa za oddajo vloge za vpogled v izpitno dokumentacijo na RIC, kjer jim bodo določili datum in uro vpogleda.
Pisni ugovor na izračun ocene ali oceno morajo vložiti najkasneje dan po vpogledu. Akontacija za ugovor na izračun znaša 4,5 evra, ugovor na oceno pa 25 evrov za predmet. Vračilo izpitne dokumentacije – zanjo je mogoče zaprositi 14 dni po preteku roka za izpitno tajnost – je brezplačno. Vendar Zupanc letos domneva, da bo ugovorov manj, saj so pri vseh predmetih letos prvič izvedli tudi kontrolna ocenjevanja pri tistih, ki so bili tik pod zadostno oceno.
Dodatni predmet pri poklicni maturi je letos opravljalo 1428 kandidatov (lani 1584), uspešnih pa je bilo 945 oziroma 66 odstotkov, kar jim omogoča vpis na višji ali visokošolski študij. Poklicno maturo pa je na 161 šolah oziroma izobraževalnih organizacijah opravljalo 9523 kandidatov od 13.108 prijavljenih.
Med njimi jo je prvič in v celoti opravljalo 8764. Uspešnih je bilo 8005 ali 91,3 odstotka. Najvišji možni splošni uspeh (23 oziroma 20 točk) je letos doseglo 37 dijakov, med njimi šest takih, ki so pri prekvalifikaciji dosegli največ, 20 točk. Vseh zlatih maturantov letošnjega spomladanskega roka poklicne mature je 164 in prihajajo iz 63 srednjih šol in organizacij za izobraževanje odraslih.
Prijavno-informacijske službe univerz in visokošolskih zavodov bodo najkasneje do 25. julija naredile sezname sprejetih v prvem prijavnem roku in o tem kandidate obvestile po pošti. Prosta mesta za drugi prijavni rok, ki bo od 22. do 29. avgusta, bodo službe objavile na svojih spletnih straneh.
Anketa med maturanti
Borut: Z rezultati sem zadovoljen, dobil sem 15 točk. Naprej grem na fakulteto za računalništvo in informatiko ali pa na biotehniško fakulteto, odvisno, kam bom sprejet. Najtežja na maturi mi je bila matematika. Me pa seveda skrbi, kaj bo, ko končamo fakulteto, saj ne vemo, kako bo z zaposlitvijo. Res ne vem, kakšna bi lahko bila rešitev te situacije. Bomo videli, ko bo prišel čas za to.
Erika: Z rezultati mature sem zelo zadovoljna. Dobila sem 20 točk od 34. Naprej grem študirat arhitekturo. Sprejemne izpite sem naredila, ampak zdaj bodo točke odločale, ali bom zares sprejeta. Prihodnost me za zdaj še ne skrbi, saj o tem še nisem toliko razmišljala. Najtežja na maturi mi je bila sicer španščina.
Jerca: Z rezultati sem kar zadovoljna, saj sem, priznam, mislila, da bo slabše. Sicer grem naprej na ekonomsko fakulteto, kjer ni omejitev ali sprejemnih izpitov. Kaj bo, ko diplomiram, še ne vem, me je pa kar malo strah, saj pravijo, da v ekonomiji ni prihodnosti. Ampak mene to tako veseli, da kljub temu upam, da se bodo stvari uredile. Si pa želim morda kakšno leto študirati tudi v tujini.
Blaž: Na maturi sem dobil 24 točk, s čimer sem zelo zadovoljen. Najtežji predmet na maturi mi je bila slovenščina. Naprej grem na fakulteto za računalništvo in informatiko, no, če bom sprejet. Tega pa za zdaj še ne vem. Za prihodnost me seveda skrbi, ne vemo, kaj bo z zaposlitvijo. Mogoče bi se morala kakšna vlada zamenjati, pa bi bilo bolje.
Petra: Glede na to, koliko sem se učila, sem z rezultati zelo zadovoljna. Če sem namreč iskrena, sem se učila premalo. Naprej grem na socialno delo ali pa na komunikologijo, odvisno, kam me bodo sprejeli. Najtežji predmet pri maturi mi je bila sicer slovenščina, saj je bila slovnica kar precej težka. Pa tudi knjige nisem preveč dobro prebrala, tako da mi tudi eseja ni bilo ravno najlažje napisati. No, pa tretjega vprašanja pri ustnem izpitu tudi nisem znala, tako da mi je bilo to tudi težko. Najlažji predmet mi je bila pa španščina.
