Romarski raj za potapljače

Potopljena Istrska Madona: Umetniško delo v spomin in v poklon vsem, ki so ljubili morje in ga še ljubijo.

Objavljeno
15. november 2014 21.43
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Piran – Od danes popoldne leži na peščenem in muljastem morskem dnu, v prekrasnem okolju dobrih 150 metrov od piranske Punte, Rta Madone, v smeri proti Savudriji, kiparski triptih Potopljena Istrska Madona, delo mlade koprske ustvarjalke Jeronime Kastelic. Skoraj štiri tone težko, tri metre visoko in 2,5 metra široko in dolgo kiparsko stvaritev so danes prijazno slovesno predstavili javnosti in ga dokončno umestili na njeno mesto.

»To je v spomin in v poklon vsem, ki so ljubili morje in ga še ljubijo in ki v njem najdejo ali so našli svoj mir. To je poklon vsem našim kolegom, ki smo jih izgubili v morju ali zaradi morja – potapljače, mornarje, ribiče in druge, kakor koli povezane z morjem,« je pojasnila Jeronima Kastelic, arhitektka, magistrica umetnosti, ki na koprski umetniški gimnaziji poučuje umetnost ter se ukvarja s kiparstvom in slikarstvom in je tudi sama potapljačica.

»Ideja je moja, jaz sem avtorica triptiha, ampak v resnici je to velikanski mozaik zgodbe, ki je nastal s pomočjo številnih kolegov in prijateljev. Obleka Madone spominja na črnokalske stene, poleg nje je angel z mečem in Istrijan, ki bi ga lahko razumeli kot potapljača, mornarja, ribiča, nekoga, ki se bori in živi z morjem, z naravo,« je povedala mlada ustvarjalka, ki ni hotela povedati, koliko je v resnici stal ta projekt. Tudi zato, ker so vsi elementi nove potopljene umetnine rezultat sponzorskega prispevka.

Potrebovali so številna dovoljenja

Pobudniki zamisli so morali za takšno postavitev pridobiti številna dovoljenja. Dali so ga ministrstvo za okolje oziroma ARSO, pa Uprava RS za pomorstvo, predstavniki zavoda za varovanje kulturne dediščine, arheologi, dobili so nasvete morskih biologov, dovoljenja občine Piran, Okolja Piran in navsezadnje tudi koprske škofije, saj je skulpturo prišel blagoslovit tudi koprski škof Jurij Bizjak, ki je dejal, da česa tako izvirnega še ni blagoslovil. »Ime Marija ima več kot 30 pomenov, med drugim tudi morska zvezda, od danes bi ji lahko dodali še pomen morske školjke ali morske bisernice,« je dejal škof Bizjak.

Umetniško pokroviteljstvo nad projektom je prevzelo Društvo profesionalnih likovnikov Insula, njen kustos pa je Dejan Mehmedovič, ki je dejal, da gre za artistični projekt konceptualističnega tipa, ki se preliva v svojih vsebinah. »V bistvu je klasično kiparsko delo, korektno izvedena morfološka struktura, nekakšna baročna forma s poudarjeno pompozno ekspresivnostjo. Nanj pa se po potopitvi na morsko dno nalagajo različne dodatne vsebine. Umetniškemu izhodišču je pridružen religiozni pomen in navsezadnje ima tak kip tudi romarsko-turistični značaj, saj bo potapljačem omogočal doživetje v res edinstveni podvodni galeriji,« je dejal Mehmedovič,

Prva tovrstna kiparska stvaritev pri nas

Po svetu je podobno potopljenih kiparskih stvaritev na stotine, v Sloveniji pa je to premiera. Ob tem se seveda postavlja vprašanje umetniškega selektorja: ali bi lahko postavili v naše podmorje še več podobnih umetniških instalcij in kdo bi moral igrati vlogo odločevalca. »To je javni prostor, v katerega ne moremo posegati po lastni presoji: morje ni dnevna soba posameznika. Javni prostor ima svoj protokol. Gre za umetniško dejanje, v katerega je vpleten umetniški kurator, tukaj gre za morda prazno polje, ki bi ga morali s predpisi jasneje urediti,« je dejal kustos razstavljenega kipa, namenjenega neposrednemu ogledu zgolj izbrancem – potapljačem.

Ker gre za globino približno desetih metrov, si bodo kip lahko ogledovali predvsem potapljači z jeklenkami, a tudi športni potapljači na dih. Jeronima Kastelic je poudarila, da so kip ulili v samo treh dneh. Podobo dveh obrazov sta posodila dva mlada in uspešna Pirančana, glasbenika Tonja Senčar in Ivan Loboda. Kip je izdelan iz biobetona, takega, ki je do okolja prijaznejši. Zato se bo že v naslednjem letu nanj prilepila vrsta morskih organizmov, polžkov, alg in drugega. Tako bo narava s svojo tančico in barvami šele čez čas dokončala včeraj postavljeno skulpturo. Toda projekt le ne bo dostopen zgolj eliti, saj bodo v prihodnjem letu pripravili razstavo fotografij in videoposnetkov, ki bo preostali javnosti pokazala, kako pravzaprav deluje potopljena galerija pred piransko Punto.