V času vročih žemljic RTV Slovenija ukinja dopisništvo

Nacionalna televizija bo dogajanja v Zagrebu spremljala iz Ljubljane in Beograda.

Objavljeno
12. avgust 2015 17.19
Mikrofon RTV SLO 02.julija 2014
Helena Kocmur, notranja politika
Helena Kocmur, notranja politika

Ljubljana - Med načrtovanimi spremembami informativnega programa TV Slovenija je tudi ukinitev dopisništva v Zagrebu 1. septembra. Prihranili bodo 110.000 evrov na leto, o dogajanjih iz Hrvaške pa bodo poročali iz Krškega. Po mnenju analitika je to nesprejemljivo.

Razlog za takšno odločitev vodstva RTV Slovenija je racionalizacija stroškov. Na leto so za obratovanje dopisništva v Zagrebu porabili približno 110.000 evrov in tolikšen je tudi pričakovani prihranek, so pojasnili. V ta znesek so vključeni variabilni stroški, ki znašajo 70.000 evrov in zajemajo stroške stanovanja, snemalne ekipe ter potne stroške in plačo dopisnika (3300 evrov neto).

»Ocenjujemo, da bomo za pokrivanje tematike, povezane s Hrvaško, vključno s poročanji s terena, potrebovali več kot polovico manj sredstev,« odgovarjajo na RTV. Tematiko, povezano s Hrvaško, bo septembra prevzela novinarka Irena Ulčar Cvelbar, ki živi v Krškem, pojasnjujejo na nacionalni televiziji, usoda sedanjega dopisnika Vanje Vardjana pa še ni znana.

Ukinitev zagrebškega dopisništva je ravno zdaj, v pričakovanju hrvaških parlamentarnih volitev in zapletov z arbitražnim postopkom, ko je dinamika političnih odnosov med državama skrajno razgreta, težko razumljiva in kot pravi dr. Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede, nesprejemljiva.

RTV Slovenija je že skrčila mrežo dopisništev in okrnila informativni program, dodatno varčevanje pa bi bila zelo slaba poteza, pravi. »Integriteta in kredibilnost morata biti temelj delovanja RTV Slovenija, osnova za to pa je čim bolj razširjena lastna novinarska mreža,« meni analitik medijev. »Nacionalna televizija je z zakonom obvezana javnosti ponuditi kakovostne in kredibilne informativne vsebine, zato so tudi gledalci z zakonom dolžni plačevati RTV naročnino,« pravi Milosavljević. Zaradi ukinitve zagrebškega dopisništva bodo ljudje zagotovo slabše obveščeni.

Nacionalna televizija je s komercialnimi v hudem boju za večji tržni delež že vse od 90. let prejšnjega stoletja, ko je v slovenski medijski prostor stopila Pop TV. Za to, da je informativni program komercialne televizijske postaje dohitel in celo prehitel nacionalko, je najverjetneje krivo krčenje proračuna TV Slovenija v zadnjih letih. »Vendar je osnovna razlika med komercialnimi in nacionalno televizijo ravno v lastništvu in financiranju. Pri prvih, ki služijo izključno na trgu, je odločitev o obsegu informativnega programa in ukinjanju novinarske mreže povsem odvisna od lastnika, in ni vezana na zakonodajo, medtem ko se mora nacionalka ozirati na zakon o medijih. S tem ima obveznosti do gledalcev, vendar tudi redno in dokaj obilno financiranje, ki jo v primerjavi s tekmeci postavlja v privilegiran položaj, kar se je še posebej kazalo v času ekonomske krize.«