Rušitev Kolizeja vse bliže?

Če pade Kolizej, lahko v naslednjih letih pade še večina arhitektur iz sredine 19. stoletja, pravi Matej Klemenčič.

Objavljeno
24. maj 2011 19.58
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana - Upravna enota Ljubljana je zavrgla pritožbo Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva zoper gradbeno dovoljenje za odstranitev spomeniško zaščitenega ljubljanskega Kolizeja, ki ga je država izdala Kranjski investicijski družbi (KID) 22. aprila letos.

Sklep še ni pravnomočen, saj ima društvo še osem dni časa za pritožbo na ministrstvo za okolje in prostor. Kot je povedal Leo Šešerko, eden sopodpisnikov pritožbe, se bo društvo pritožilo.

UE je pritožbo Mateja Klemenčiča, predsednika Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, in sopodpisnikov Damjana Prelovška, Lea Šešerka, Barbare Murovec in Andreja Hrauskyja prejela 6. maja, o njej pa je odločila ekspresno hitro. Sklep je namreč izdala že 19. maja, Klemenčič pa ga je dobil 23. maja.

Kot je razvidno iz obrazložitve odločbe, se UE Ljubljana v svojem razsojanju sploh ni ukvarjala z vsebino pritožbe, temveč je ugotavljala le, ali je društvo izkazalo pravni interes, da bi lahko bila stranka v postopku. Ugotovila je, da je bila njegova pritožba sicer pravočasna in dovoljena, da pa ni upravičena oseba za vložitev pritožbe, saj s svojimi navedbami ni izkazalo, da odstranitev Kolizeja posega v njegove zakonske pravice ali pravne koristi.

Iz zemljiškoknjižnih izpiskov je ugotovila, da društvo ni lastnik nepremičnin na območju Kolizeja ali v njegovi neposredni soseščini oziroma imetnik služnostne pravice ali stavbne pravice na teh nepremičninah. To so po njenih navedbah le podjetje KID kot investitor, Mestna občina Ljubljana ter lastniki nepremičnin in imetniki služnostne in stavbne pravice na parcelnih številkah 32722 in 3293 v k. o. Ajdovščina. Ker društvo ni bilo vključeno v postopek izdaje gradbenega dovoljenja niti kot stranski udeleženec, ga ne morejo šteti za upravičeno osebo za vložitev pritožbe.

Glede vsebinskih pripomb pa UE Ljubljana meni, da bi jih lahko pritožniki uveljavljali v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta in drugih občinskih predpisov ali v postopkih sprejemanja predpisov, izdanih po zakonu o varstvu kulturne dediščine ali na ministrstvu za kulturo. Četudi pritožnik navaja vrsto nepravilnosti in nezakonitosti v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, med njimi ni nobenega, ki bi izkazoval poseg v pravni položaj društva, so še zapisali v razsodbi. To tudi ne more uspeti z ugovori, s katerimi varuje pravice tretjih oseb, javni interes ali le svoj dejanski interes.