Tiskane izdaje
Pravite, da je potencial Tolminskega punta turistično in podjetniško neizkoriščen?
Razen ene table v Tolminu o puntu skorajda ni sledi.
Če nam je turistično pomemben, bi morali imeti v centru nekaj, kar bi nepoučenemu obiskovalcu razložilo, kaj se je tukaj dogajalo. Puntarski dnevi so poskus, da bi se turistični vidik punta nekoliko dvignil.
Tolmin ima festivale na sotočju, ta prireditev pa je priložnost, da se nekaj večjega zgodi tudi v centru, da ima vsak lahko nekaj od tega. Podobno kot za turistični vidik velja tudi za podjetniški.
V Tolminu ni mogoče kupiti ne majic z motivom punta ne kakršnih koli spominkov. V tujini delajo iz veliko manjših dogodkov veliko večje prireditve, s katerimi skozi čas naredijo kraj turistično prepoznaven.
Lahko navedete kakšen primer?
Dober primer je grad Karlštejn na Češkem, kjer celotna vas trži znamenitost s pivom, žganjem, vinom, majicam in še čim. Vse je povezano z gradom. Tudi od Tolminskega punta bi lahko marsikdo zaslužil na podoben način.
Je torej po 300 letih čas ...
... da tudi Tolmin dobi nekaj od tega, točno tako.
Kako nadoknaditi zamujeno?
Predvsem s prireditvijo, ki bo prikazala, kaj je sploh mogoče narediti. Če bodo Tolminci videli potencial, bo nekaj takega vsako leto laže izvesti. Če v središče mesta privabimo do 1500 ljudi, bo to veliko za kraj.
Puntarske dneve boste izpeljali predvsem z evropskim denarjem. Bi šlo tudi brez tega?
Mislim, da bi. Predvsem bo morala za tem stati tudi občina, ki bi pokrila stroške za osnovne stvari. Toda prireditev mora biti najprej tako tržno zanimiva, da bi bili v to pripravljeni vlagati tudi lokalni ponudniki.
Jih je bilo težko prepričati, da se jim splača sodelovati?
S tem nismo imeli težav. Nismo pa zahtevali denarja za postavitev stojnice. Vseh stojničarjev bo več kot 50.
Tolminski punt verjetno ni tržna znamka zgolj za Tolmin.
Ne, punt je bil dogodek celotne zahodne Slovenije. Zaradi tega bi lahko bil povezovalni člen za celotno regijo. Že letos imamo stojničarje z Idrijsko-cerkljanskega, kanalskega dela in preostalega zgornjega Posočja. Vsekakor bi bilo podobne aktivnosti smiselno postaviti tudi v druge kraje, kjer je bil upor aktualen - na Kras in v okolico Gorice.
Toda uveljavljanje blagovne znamke ni najbolj enostavno, če izhajamo iz izkušenj Idrije, ki ji niti prestižni Unesco ni prinesel turističnega prebujenja. Koliko časa bo treba uveljavljati punt?
To ni stvar z danes na jutri. Prva tarča morajo biti sosednje regije, predvsem Furlanija, ki je pomembna že zaradi same bližine in tradicije podobnih dogodkov. Čedajski srednjeveški dnevi so primer dobre prakse, kako se nekaj takega izvaja. Resda gre za dogodek, ki ga pripravljajo že desetletja, toda tudi v Čedadu so nekoč začeli iz nič. S kulinariko bi se dalo privabiti italijanske goste.
Kako izstopati v poplavi prireditev, ki so bolj ali manj narejene po enem in istem kopitu?
Predvsem lahko izstopamo s programom, z zgodovinsko animacijo. Naš program bo na tako visoki ravni s toliko nastopajočimi, da si tega nihče ne predstavlja. S tem, da bo vsa ostala ponudba zelo dostopna za obiskovalce.
