Sajeta polnoletna in v dobri kondiciji

Brskanje po manj znanih glasbenih svetovih in preseganje žanrskih omejitev.

Objavljeno
07. julij 2017 00.29
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Kreativnemu taboru Sajeta po mavričnem tedenskem dogajanju preostane še vrhunec glasbenega dogajanja ob koncu tedna. Včeraj je osrednje mesto pripadlo multimedijskemu kreativcu Phillu Niblocku. Prihodnji teden se v Tolminu začne festival elektronske glasbe Halamoye.

Tolminsko gledališče je včeraj zvečer gostilo omenjenega ameriškega minimalističnega skladatelja in multimedijskega glasbenika, ki ga prireditelji iz Zveze Mink omenjajo kot češnjo na tokratni Sajetini torti. Phill Niblock je na osemmesečni evropski odisejadi, med 50 postanki pa je zavil še v Tolmin, čeprav je pred tem v Sloveniji že nastopal. »S fotografijo, glasbo in filmom sem se začel ukvarjati v 60. letih. Svoje filme in glasbo predvajam hkrati. Gre za eksperimentalno glasbo z veliko mikrotoni, brez melodije in ritma, ki nekako lebdi v zraku in je tudi zelo glasna,« je dejal pred koncertom. Od leta 1985 je sicer služboval kot direktor newyorške fundacije za avantgardno glasbo Experimental Intermedia in kot kustos glasbene založbe XI. Znan je po svojih gostih, glasnih dronih, njegov značilni zvok je napolnjen z mikrotoni instrumentalnih tonalitet, ki ustvarjajo številne druge zvoke v prostoru, so ga opisali poznavalci.

Butična obrobnost

Sajetin program že dolga leta ne preseneča, tudi če vedno znova presenečajo nastopajoči, medtem ko delavnice vsebinsko popolnjujejo dogajanje. Kakor poudarjajo, je program sestavljen po kriterijih, ki sledijo brskanju po manj znanih glasbenih svetovih in preseganju žanrskih omejitev ter soočanju domače in tuje produkcije bolj ali manj obrobnih glasbenih praks. Če je eksperimentiranje rdeča nit glasbenega deleža festivala, kreativnost povezuje film, multimedijo, poezijo, skulpture, performanse, ples ali grafiko, ki so neločljivi del Sajete. Pomembno mesto se najde tudi za otroke, ki ustvarjalnost na delavnicah preizkušajo s programom Sajet'ca. »Z odstopanjem od klasične festivalske zgodbe je Sajeta pravzaprav butični festival, ki vsako leto s skrbno izbranim večzvrstnim programom poskuša zadovoljiti zvedavo občinstvo in v specifičnem naravnem okolju ustvariti pribežališče kreativnosti in drugačnosti. Poudarja vsebine, ki v zgornjem Posočju niso toliko razvite,« pojasnjuje soorganizatorka Urška Mežnar.

Tokratna izvedba Sajete je bila ena najboljših doslej, se strinjajo organizatorji, za kar so bili nagrajeni tudi z obiskom, ki se bo še povečal z napovedanimi koncerti konec tedna. Z obiskom je izstopal tudi filmski program Sajete.

 

 

*

Od piva in vstopnic ne morejo preživeti

 

Kreativni tabor Sajeta je dočakal polnoletnost. O njegovem razvoju smo se pogovarjali z direktorjem festivala Janezom Lebanom.

 

 

Ko ste začeli Sajeto, so vam rekli alternativci. Kaj ste danes?

Sajeto vidim kot razpotegnjen kulturni dogodek v naravnem okolju. Nimam rad izraza alternativci in se mu poskušam izogniti. Termin se uporablja samo še pri nas. Kulture ne ločim na ljubiteljsko ali vrhunsko. Sajeta pa je brez spreminjanja koncepta zrasla na raven, da jo priznava ministrstvo za kulturo.

Kakšna so bila obdobja Sajete do njene polnoletnosti, kar je sicer za slovenske festivalske razmere častitljiv dosežek?

To je uspeh. Zelo hitro smo spoznali, da festivala ne bomo pokrivali s prodajo piva in vstopnic, temveč bomo morali denar iskati na razpisih in drugje. Lokalna skupnost je hitro priskočila na pomoč. Vsebine, ki jih ponujamo, bi lahko prodajali v štirimilijonskem Berlinu, v Tolminu oziroma Sloveniji pa je to težje. Evolucija Sajete je potekala v treh fazah od začetkov s KUD Karma Koma, osnutek današnjega koncepta smo razvijali z Zvezo tolminskih mladinskih društev do leta 2010, v zadnjem času pa poudarjamo čezmejne povezave, da bi bili še močnejši za prihodnje štiriletno obdobje na razpisu ministrstva za kulturo. To ni skrivnost, saj bi brez podpore ministrstva lahko Sajeto zgolj reducirali.

Sajeta je krstila območje tolminskega sotočja, ki je postalo slovenski poletni festivalski center. Kako gledate na ta prostor?

Ni zgolj slovenski center, ampak ima radij kar daleč naokrog. Prizorišče je svetovno znano in seveda nam je v čast, da se je tako razvilo. Festivali so vodilna turistična veja v Tolminu. Treba jih je še razvijati v tem butičnem smislu in Sajeta bo del tega dogajanja še naprej. Drugje se ne vidimo.