Tiskane izdaje
Vogrsko, Nova Gorica - Potem ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje lani odložilo sanacijo zadrževalnika Vogršček in obnovo namakalnega sistema napovedalo ob koncu letošnje namakalne sezone, naj bi letos oddali za približno dva milijona evrov del, še za 2,5 milijona pa v prihodnjem letu. Sanacija je namreč preliminarno ocenjena na približno 4,5 milijona evrov.
Kot so za Delo včeraj pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, bo končni znesek sanacije Vogrščka odvisen od izbrane rešitve, predmet preučevanja oziroma idejne zasnove pa sta ali obnova obstoječega odvzemnega mesta za namakanje ali izgradnja novega. Na naše vprašanje, katera dela bodo v okviru načrtovane naložbe opravili letos in katera v prihodnjem letu, so na ministrstvu odgovorili, da bodo ta odvisna od izbranega projekta, vsekakor pa bodo v prvo fazo vključena vsa tista dela, ki zahtevajo še dodatno znižanje gladine v akumulaciji. Potem, ko se bodo odločili med obnovo obstoječega odvzemnega mesta za namakanje ali izgradnjo novega, bodo na vrsto prišla še vsa ostala dela, vključno s sanacijo cevi in hidromehanske opreme.
Pregrada pušča že od leta 2007
Naj spomnimo, da pregrada namakalnega sistema Vogršček, ki je namenjen zagotavljanju vode za namakanje spodnje Vipavske doline, pušča že od oktobra 2007 in od tedaj zadrževalnik ni več napolnjen do vrha, temveč približno osem metrov pod najvišjo mogočo gladino. Sanacija zadrževalnika je sicer razdeljena v dve fazi. Prvo, vredno 400.000 evrov, so začeli novembra 2012, ko so izpraznili jezero na koto 85 metrov nadmorske višine, druga faza, ki zajema sanacijo pregrade s pripadajočimi objekti, pa naj bi bila po zdajšnjih napovedih končana leta 2015.
Na nadaljevanje sanacije Vogrščka pa ne čakajo le kmetje iz Vipavske doline, ki že leta opozarjajo na težave pri namakanju, temveč tudi v Regijski razvojni agenciji (RRA) severne Primorske. Slednja je že pred časom zagotovila več deset tisoč evrov za projekt Kupujmo goriško, ki je namenjena promociji doma pridelane hrane tukajšnjih kmetij, a hkrati ugotavlja, da je ena največjih težav prav pridelava, ne pa prodaja domače hrane in pridelkov. »Nimamo namreč dovolj pridelkov, ki bi jih lahko tržili, kar je seveda posledica premajhnega števila namakalnih površin,« ugotavlja direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan.
Hrana z Goriške tudi v Italijo?
Obenem ocenjuje, da bi tu pridelano hrano lahko prodajali tudi v Trst in drugam v Italijo, če bi je bilo dovolj. »Druga faza projekta Kupujmo goriško predvideva vzpostavitev zbirnih centrov za odkup domačih pridelkov, kar bo finančno občutno bolj zahtevna naloga, zato zgolj denar države ne bo dovolj,« poudarja Špacapan. »Treba bo najti nov finančni vir, ta pa bo prav tisti, ki ga zdaj promovira Evropska unija v okviru t.i. celostnih teritorialnih naložb. Tovrstni projekti niso namenjeni zgolj gradnji ustrezne infrastrukture, temveč tudi ustvarjanju novih delovnih mest. Za Primorsko bo Evropa v prihodnje podprla le štiri oziroma pet takšnih projektov, ki bodo vredni nekaj milijonov evrov,« zatrjuje Špacapan.
Po njegovih besedah bo namreč Evropska unija v prihodnji finančni perspektivi bolj naklonjena tovrstnim naložbam, spremenjeno pa naj bi bilo tudi financiranje čezmejnih projektov. Za slednje bo Evropa namenila zgolj 40 do 45 milijonov evrov, kar je le še tretjino tistega, kar je to območje dobilo doslej. Iz območij, ki so upravičena do financiranja čezmejnih projektov, bosta namreč izpadli pokrajini Benetke in Emilija-Romanja. Pri črpanju denarja za čezmejne projekte so bili v RRA severne Primorske v zadnjih letih nadvse uspešni, saj so zanje 'počrpali' kar 97 odstotkov razpoložljivega zneska.
