Tiskane izdaje
Vaša naloga v poslu stoletja bo šolanje pilotov indijskih letalskih sil na Pipistrelovih letalih.
Akademija ima nalogo prešolati njihove inštruktorje letenja, sicer izkušene vojaške pilote oziroma vojaške učitelje letenja, na Pipistrelova letala. Približno tako, kakor da bi vozniku tovornjaka kupil novega in šel z njim na vožnjo, da se ga navadi in nauči voziti. Vsak inštruktor bo imel pet ur letenja z našo pomočjo in pod našim nadzorstvom.
Za kako veliko skupino gre?
Za dve veliki skupini, skupaj za dobrih sto pilotov.
Koliko vas potuje v Indijo?
Računam na šest pilotov učiteljev letenja. Večina nas bo iz centralne šole iz Zagorja in nekaj iz oddelka v Novi Gorici. Večinoma smo mladi, a imeli bomo najmanj enega izkušenega svetovalca, to bo bodisi Borivoj Bivic bodisi Vojko Gantar.
Prvi je vaš zasavski vzornik ...
Da. Potrebujemo predvsem ljudi z izkušnjami v vojaških letalskih šolah, ljudi z ogromno naleta. Tako Gantar kot Bivic v akademiji delujeta kot notranja nadzornika in te izkušnje kot nekdanja poveljnika šolskih eksadrilj zagotovo imata.
Kdaj začnete usposabljanje?
Čez eno leto. Ostali bomo dvakrat po tri tedne.
In kolikšen del posla odpade na akademijo?
Povedal bi, če bi vedel. Čez palec bi rekel, da ekipa, ki skonstruira in zgradi prototip, opravi najmanj 95 odstotkov dela. Mi dodamo majhen delček, a ta je ključen. Tako tudi pri tem indijskem poslu.
In kdaj lahko pričakujemo izpolnitev napovedi o bumu na zagorskem vzletišču Ruardi?
Nikoli. Ker, poudarjam, mi delamo malo, a kar delamo, je zahtevno delo. Nihče od nas pa niti noče niti ne zmore delati množično.
Sto indijskih pilotov je veliko.
Je, toda v Indiji, predvsem pa gre za kratkotrajen posel. Ni naključje, da v centralni šoli v Zagorju že dve leti poučujemo z Alpha Trainerjem, ki je razen zanemarljivih podrobnosti enak Garudu. To dobro ilustrira naš koncept. Tu letimo relativno malo, a dovolj, da z ekipo odličnih učiteljev letenja razvijemo odlično metodologijo poučevanja na letalu, ki bo ustrezna za Indijo. Več pa ta posel Zasavju ne prinaša.
Zavedati se moramo, da gre za največji posel v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega letalstva v 106 letih, odkar sta brata Rusjan pokazala, kaj je letenje. Kar so dosegli pipistrelovci, je izjemno. Je pa to posel, ki zahteva, da vsa naša letalska industrija stopi skupaj in ga naredi po najboljših močeh. Naši akademiji je v veliko čast, da lahko pripomore svoj delež.
