Azilanti tavajo po urgenci brez tolmača

Slovenija bi rada sprejemala predvsem družine z otroki, a tega zagotovila ni, je pojasnil Šefic.

čet, 10.03.2016, 14:18; spremenjen: 18:58

Ljubljana - Slovenija bo v prihodnjem letu in pol sprejela 567 beguncev iz Italije in Grčije, ki so v postopku pridobivanja azila, in poskrbela še za trajno namestitev od dveh do štirih družin oziroma 20 ljudi. Tako je včeraj sklenila vlada.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je pojasnil, da bo Slovenija sprejela 218 ljudi iz Italije in 349 iz Grčije. Prva skupina bo prišla že aprila letos, zadnja pa septembra 2017. Prosilci za mednarodno zaščito bodo prihajali iz Sirije, Iraka, Eritreje, Jemna, Svazija in Bahrajna. Slovenija je že določila uradne osebe za zveze, te bodo sodelovale z italijanskimi oziroma grškimi oblastmi, ki bodo izvajale varnostno preverjanje.

Slovenija bi rada sprejemala predvsem družine z otroki, a tega zagotovila ni, je pojasnil Šefic, ker bodo izbor in strukturo beguncev za relokacijo izvedle italijanske oziroma grške oblasti. Za namestitev in trajno integracijo 20 ljudi bo MNZ razpisalo javni natečaj v višini 100.000 evrov, ker želijo, da bi ta del naloge prevzele nevladne organizacije.

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da bo Slovenija za vsako premeščeno osebo prejela 6000 evrov, do 10.000 evrov pa za vsako trajno premeščeno osebo, a je država do tega denarja upravičena šele po premestitvi.
Na prihod prebežnikov se bo treba zagotovo pripraviti, med drugim s primerno zdravstveno oskrbo. S tem je pri nas kar nekaj težav že zdaj. V Ljubljani, denimo, je nujno zobozdravstveno pomoč prosilcev za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v azilnem domu na Kotnikovi, prevzel bližnji zdravstveni dom, za drugo zdravstveno oskrbo pa je odgovorna Služba nujne medicinske pomoči (SNMP) Ljubljana.

Odrasli prosilci za azil so upravičeni do nujne medicinske pomoči, preprečevanja nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, obravnave kroničnih bolezni in zdravstvenega varstva žensk. Mladoletni prosilci pa so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kakor državljani Slovenije, razlagajo na ministrstvu za zdravje, kjer tudi krijejo vse stroške zdravstvenega varstva prosilcev za azil. Ti so od sredine novembra 2015 do konca februarja letos znašali dobrih pol milijona evrov.

Neupravičeno na urgenco

Na ljubljanski urgenci pravijo, da jim še ni bilo treba obiskati nobenega bolnika v azilnem domu, vendar se pribežniki s Kotnikove kar pogosto oglašajo na urgenci, kar jim povzroča precej težav. Na dan pridejo od dva do štirje prosilci za azil, vsi so sicer zdravi mlajši moški, največ obiskov pa je banalnih (prehladi, slabo počutje) in bi se jim bilo mogoče tudi izogniti, pravijo v SNMP. Če bi imeli v azilnem domu na Kotnikovi vsaj osnovno oskrbo, bi lahko preprečila nepotrebne obiske urgence, ki zdravstvenemu osebju vzamejo veliko časa, predvsem zaradi nerazumevanja jezika.

Azilanti se oglasijo kar sami, po urgenci tavajo brez spremstva ali tolmača, sporazumevanje z njimi je skoraj nemogoče. V sredo, denimo, je SNMP obiskala skupina desetih moških, med katerimi je imel eden vročino, vsi drugi, ki so ga spremljali, pa so pričakovali, da bodo odpravili vse svoje težave, od starih strelnih ran do slabovidnosti, so nam povedali v SNMP. Na zaplet so že opozorili ministrstvo za zdravje.

»Na urgenci obravnavamo samo nujna bolezenska stanja, vsi drugi so samoplačniki, vendar je od prebežnikov skoraj nemogoče pričakovati plačilo,« pravijo v SNMP.

Medtem ko na ljubljanski urgenci za oskrbo azilantov niso dobili dodatnega kadra, je ministrstvo na Vrhniki in v Logatcu, kjer sta skrb za zdravstveno oskrbo prosilcev za azil prevzela zdravstvena domova, odobrilo skupnega dodatnega zdravnika, da »ne bo motenj pri zdravstveni obravnavi lokalnega prebivalstva«. V logaškem zdravstvenem domu doslej niso imeli težav z malo več kot 20 azilanti, saj je na pregled prišel le eden, pa še ta v spremstvu osebja azilnega doma.