Sekretarka zadnji hip preverjala zdravnike iz ZDA
V Washingtonu je ministrstvo za zdravje iskalo informacije o licencah zdravnikov, ko so ti že delali v ljubljanskem kliničnem centru.
Odpri galerijo
Veleposlanika Stanislava Vidoviča je za pomoč prosila državna sekretarka Zvezdana Veber Hartman. FOTO Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Pismo, ki so ga z ministrstva za zdravje naslovili na veleposlaništvo v Washingtonu, dokazuje, kako nedosledno, nestrokovno in ad hoc je tedanja vladajoča politika vodila prednostni projekt vzpostavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Tudi zaradi takšnih dejanj bo inštitut očitno ostal le mrtva črka na papirju.
Pod okriljem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) sta poleti v ljubljanskem kliničnem centru delala kardiologa Makram Ebeid in Arpit Kumar Agarwal ter kirurga Juan Miguel Gil Juarena in Jorge D. Salazar. Čeprav še niso bili vpisani v začasni register pri zdravniški zbornici in niso imeli izdanih dovoljenj za delo, njihova dokazila pa tukaj niso prestala ustreznih preverjanj (na voljo so bili le njihovi življenjepisi), je bila naglica, da začnejo delo, precejšnja.
Po sklepu Cerarjeve vlade iz decembra 2017 bi moral NIOSB začeti delovati prvega julija. Ker ni, je vse manj priljubljeni ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc začela teči voda v grlo. Vmes so ljubljanski UKC zapustili vsi pediatrični kardiologi, panika je postajala neobvladljiva, bližale so se volitve. Na pomoč so poklicali omenjene zdravnike. Ko so ti že bili v ljubljanskem kliničnem centru, pa so se na ministrstvu za zdravje spomnili, da bi jih bilo pametno preveriti. Veleposlaništvo v Washingtonu so zaprosili za informacije o pristojnih organih v ZDA, konkretno v Texasu, ki izdajajo potrdila o nekaznovanosti in zdravniške licence. »Ker so postopki izdaje dovoljenj v teku, zdravniki pa že v Sloveniji, bi te informacije potrebovali v najkrajšem možnem času (če je možno v roku enega dne). Opravičujemo se za kratek rok, vendar je zadeva urgentna in za nas izjemno pomembna,« je veleposlaniku Stanislavu Vidoviču pisala Zvezdana Veber Hartman, sekretarka na ministrstvu za zdravje. V zadnjem hipu so torej zbirali potrdila, ki bi jih morali imeti, preden so zdravnike sploh vabili k nam.
S prihodom tujih zdravnikov, ki so bili torej ad hoc vpoklicani v UKC, se je kasneje zalomilo. Avgusta je namreč umrla dojenčica, pri zdravljenju katere so sodelovali, NIOSB pa je po tem dogodku odpovedal vse že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v klinični center. Interni strokovni nadzor v zvezi s smrtjo deklice še ni končan, pričakuje se tudi sistemski nadzor, ki bi ga moral odrediti minister za zdravje Samo Fakin.
Ta je včeraj med vrsticami razkril, da NIOSB v takšni obliki, v kakršni je bil ustanovljen, zagotovo ne bo zaživel. Za njegovo delovanje je bilo do zdaj namenjenih 1,8 milijona evrov, porabljenih pa 230.000 evrov, glavnina za plače tujih zdravnikov, sredstva pa se mesečno porablja še za plačilo štirih delno zaposlenih domačih zdravnikov – nosilcev dejavnosti in delo direktorja Braneta Dobnikarja, ki je uvrščen v 55. plačni razred. Ta si plačo očitno služi tudi z lobiranjem. 11. oktobra je kot predstavnik inštituta obiskal poslansko skupino SMC. S kakšnim namenom? »Vsebine sestankov z deležniki v zdravstvu ter drugimi odločevalci ne komentiramo,« je bil jasen Dobnikar.
Morda pa je bil namen ta, da bi prek političnega vpliva SMC prepričali direktorja UKC Aleša Šabedra, da bi inštitutu odprl vrata in mu omogočil izvajanje dejavnosti. Šabeder je namreč postal direktor kliničnega centra za časa Cerarjeve vlade, zdaj pa prav on onemogoča pomemben projekt te iste vlade, saj nikakor ne privoli v prenos programa operacij prirojenih srčnih napak pri otrocih, prostorov in opreme iz kliničnega centra na inštitut. Glede na včerajšnjo Fakinovo izjavo lobiranje pri SMC ni obrodilo sadov. Za NIOSB ostajajo vrata kliničnega centra zaprta, Šabeder pa neomajen. Kako vsak sebi stojita z Igorjem Gregoričem, predsednikom sveta zavoda NIOSB, je postalo jasno na posvetu o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov, kjer sta si izmenjala nekaj ostrih besed. Kakorkoli, morda se bodo odnosi med inštitutom in kliničnim centrom vendarle otoplili na sestanku decembra.
Ministra Fakina veseli, da je na temo otroške srčne kirurgije SDS predlagala sklic izredne seje odbora za zdravstvo. Kot je dejal, si bodo vsi končno lahko povedali, kaj si mislijo: »Prilivanje olja na ogenj nima nobenega smisla. V ospredju mora biti varnost otrok, dolgoročnost tega programa ter to, da znanje ostane v Sloveniji.«
Pod okriljem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) sta poleti v ljubljanskem kliničnem centru delala kardiologa Makram Ebeid in Arpit Kumar Agarwal ter kirurga Juan Miguel Gil Juarena in Jorge D. Salazar. Čeprav še niso bili vpisani v začasni register pri zdravniški zbornici in niso imeli izdanih dovoljenj za delo, njihova dokazila pa tukaj niso prestala ustreznih preverjanj (na voljo so bili le njihovi življenjepisi), je bila naglica, da začnejo delo, precejšnja.
Urgentna zadeva
Po sklepu Cerarjeve vlade iz decembra 2017 bi moral NIOSB začeti delovati prvega julija. Ker ni, je vse manj priljubljeni ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc začela teči voda v grlo. Vmes so ljubljanski UKC zapustili vsi pediatrični kardiologi, panika je postajala neobvladljiva, bližale so se volitve. Na pomoč so poklicali omenjene zdravnike. Ko so ti že bili v ljubljanskem kliničnem centru, pa so se na ministrstvu za zdravje spomnili, da bi jih bilo pametno preveriti. Veleposlaništvo v Washingtonu so zaprosili za informacije o pristojnih organih v ZDA, konkretno v Texasu, ki izdajajo potrdila o nekaznovanosti in zdravniške licence. »Ker so postopki izdaje dovoljenj v teku, zdravniki pa že v Sloveniji, bi te informacije potrebovali v najkrajšem možnem času (če je možno v roku enega dne). Opravičujemo se za kratek rok, vendar je zadeva urgentna in za nas izjemno pomembna,« je veleposlaniku Stanislavu Vidoviču pisala Zvezdana Veber Hartman, sekretarka na ministrstvu za zdravje. V zadnjem hipu so torej zbirali potrdila, ki bi jih morali imeti, preden so zdravnike sploh vabili k nam.
Lobiranje pri SMC
S prihodom tujih zdravnikov, ki so bili torej ad hoc vpoklicani v UKC, se je kasneje zalomilo. Avgusta je namreč umrla dojenčica, pri zdravljenju katere so sodelovali, NIOSB pa je po tem dogodku odpovedal vse že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v klinični center. Interni strokovni nadzor v zvezi s smrtjo deklice še ni končan, pričakuje se tudi sistemski nadzor, ki bi ga moral odrediti minister za zdravje Samo Fakin.
Ta je včeraj med vrsticami razkril, da NIOSB v takšni obliki, v kakršni je bil ustanovljen, zagotovo ne bo zaživel. Za njegovo delovanje je bilo do zdaj namenjenih 1,8 milijona evrov, porabljenih pa 230.000 evrov, glavnina za plače tujih zdravnikov, sredstva pa se mesečno porablja še za plačilo štirih delno zaposlenih domačih zdravnikov – nosilcev dejavnosti in delo direktorja Braneta Dobnikarja, ki je uvrščen v 55. plačni razred. Ta si plačo očitno služi tudi z lobiranjem. 11. oktobra je kot predstavnik inštituta obiskal poslansko skupino SMC. S kakšnim namenom? »Vsebine sestankov z deležniki v zdravstvu ter drugimi odločevalci ne komentiramo,« je bil jasen Dobnikar.
Morda pa je bil namen ta, da bi prek političnega vpliva SMC prepričali direktorja UKC Aleša Šabedra, da bi inštitutu odprl vrata in mu omogočil izvajanje dejavnosti. Šabeder je namreč postal direktor kliničnega centra za časa Cerarjeve vlade, zdaj pa prav on onemogoča pomemben projekt te iste vlade, saj nikakor ne privoli v prenos programa operacij prirojenih srčnih napak pri otrocih, prostorov in opreme iz kliničnega centra na inštitut. Glede na včerajšnjo Fakinovo izjavo lobiranje pri SMC ni obrodilo sadov. Za NIOSB ostajajo vrata kliničnega centra zaprta, Šabeder pa neomajen. Kako vsak sebi stojita z Igorjem Gregoričem, predsednikom sveta zavoda NIOSB, je postalo jasno na posvetu o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov, kjer sta si izmenjala nekaj ostrih besed. Kakorkoli, morda se bodo odnosi med inštitutom in kliničnim centrom vendarle otoplili na sestanku decembra.
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni ostaja mrtva črka na papirju.
Ministra Fakina veseli, da je na temo otroške srčne kirurgije SDS predlagala sklic izredne seje odbora za zdravstvo. Kot je dejal, si bodo vsi končno lahko povedali, kaj si mislijo: »Prilivanje olja na ogenj nima nobenega smisla. V ospredju mora biti varnost otrok, dolgoročnost tega programa ter to, da znanje ostane v Sloveniji.«
NIOSB ima poklicno odgovornost za šest zdravnikov, ki torej še ne delajo, zavarovano pri zavarovalnici Adriatic Slovenica. S plačilom premije v višini dobrih sedem tisoč evrov, ki se izteče 20. julija 2019, so jih zavarovali za zavarovalno vsoto 600.000 evrov.
