Sem na bolniški. Pridite pozneje

Čedalje več delodajalcev se odloči za nadzor bolniškega staleža, če sumijo, da zaposleni, ki je bolniško odsoten, ne upošteva navodil pristojnega zdravnika in da v tem času opravlja celo pridobitno dejavnost ali da je odpotoval iz kraja bivanja. Za nadzor najpogosteje najamejo zasebnega detektiva. Kaj storiti, ko pozvoni na vaših vratih, ali še slabše, kako ravnati, če vas je iskal, vas pa ni bilo doma in vam je pustil obvestilo?

»Napogostejši izgovor, ki ga slišim pri svojem delu, je, da je iskani ravno tisti čas pri zdravniku ali v lekarni,« je povedal zasebni detektiv Ignacij Pečoler. Ko pride do stranke, ki jo išče, se mora identificirati z detektivsko značko in o obisku napisati zapisnik, od stranke pa je odvisno, ali bo to storil pred vhodnimi vrati, ali pa ga bo povabila, naj stopi naprej. »V nasprotju s t. i. laičnimi kontrolorji, ki prav tako opravljajo nadzor bolniškega dopusta, lahko detektivi v primeru, da osebe ne najdemo doma, pozvonimo tudi pri sosedu in vprašamo, ali morda ve, kje je,« je razložil Ignacij Pečoler.

Nadzor da, a po zakonu

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi, da ni nič narobe, če se delodajalec odloči za nadzor nad delavcem, ki je v bolniškem staležu: »To ni nezakonit poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca, a le, če se izvaja v mejah in na način, kakor to dopušča zakonodaja.« Pravice in dolžnosti zasebnih detektivov v zvezi z zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov za namene preverjanja bolniškega staleža so zelo natančno določene v zakonu o detektivski dejavnosti. Po njem delodajalec oz. detektiv ni upravičen, da ga seznanijo z diagnozo delavca. Ob sumu zlorabe lahko od pristojnega zdravnika pridobi le podatke o obstoju in času trajanja bolniškega staleža ter podatke o dovoljenem režimu gibanja. »Nikakor pa ne o režimu zdravljenja,« je poudarila Prelesnikova.

Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice RS, je pojasnil, da je naloga detektivov zbiranje dokaznega gradiva o zlorabi bolniškega staleža. »Ugotavljamo torej, ali je oseba, ki bi morala biti doma in se zdraviti na domu, dejansko doma ali pa se sprehaja v kraju bivanja, morda celo zunaj njega in se mudi po različnih opravkih. Pri svojem delu preverjamo tudi, ali tisti, ki so v bolniškem staležu, opravljajo pridobitno dejavnost ali kakšno drugo, ki ni združljiva z bolniško odsotnostjo in negativno vpliva na potek zdravljenja.«

Z motorno žago v roki

»Česa vsega že nisem doživel pri svojem delu ... Celo z motorno žago v roki sem dobil nekoga, ki je bil na bolniškem dopustu. Pa koliko sprenevedanja sem že videl! Po naročilu delodajalca sem opravljal nadzor nad nekom, ki si je želel dopust, a mu ga delodajalec ni odobril, zato je odšel na bolniško. Delodajalčev sum, da v tem času opravlja pridobitno dejavnost, se je izkazal za upravičenega. Na lokaciji, kjer je to delal, sem iskanega prosil, naj se predstavi z imenom in priimkom, vendar ni navedel svojega. Zapisal sem, kar je pač rekel, sedel v avto, da bi poklical naročnika in mu poročal ter uredil zapisnik. V tem času se je nadzorovani izmuznil domov, kjer sem pozvonil pozneje. 'Midva sva se pa že srečala,' sem mu rekel, ko mi je odprl vrata, a je vse zanikal. Zaradi kršitev je ostal brez službe,« je povedal zasebni detektiv Ignacij Pečoler.

Stroški detektivskega nadzora so za delodajalca različni, saj so odvisni od zahtevnosti in oddaljenosti primera. »Izkušnje kažejo, da pol leta po tem, ko naročijo nadzor, ne potrebujejo več nobenega, saj delavci na bolniškem dopustu še kako dobro premislijo, kaj takrat smejo in česa ne,« opaža Pečoler.

ZZZS ima svoje nadzornike

Nadzor nad bolniško odsotnostjo, ko gre nadomestilo zanjo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Laični nadzornik, ki je delavec ZZZS, ob obiskih zavarovancev na naslovu, kamor so ti prejeli zadnjo odločbo, ugotavlja, ali zavarovanec ravna po navodilih osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS. Nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo in tudi sicer nima informacij o vzrokih za začasno nezmožnost za delo, ima le podatek o zdravnikovih navodilih za ravnanje zavarovanca v času, ko ni zmožen za delo (na primer: zavarovanec naj počiva doma oziroma sme na kratke sprehode v okolici doma). Glede na dano navodilo nadzornik z obiskom na domu laično presodi, ali zavarovanec upošteva navodila, svoja opažanja pa zapiše v zapisnik o opravljenem laičnem nadzoru, ki ga podpiše tudi nadzirani zavarovanec. Če zavarovanca ni doma, ga seveda podpiše samo nadzornik, so pojasnili na ZZZS.

Lani je ZZZS opravil nadzor pri 2108 zavarovancih. Najpogosteje je šlo za delavce (65,5 odstotka), nato samozaposlene (27,7 odstotka), kmete (6 odstotkov) ter zavarovance, ki so prejemniki denarnega nadomestila iz sredstev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (0,6 odstotka). Nadzor so v letu 2014 izvajali ciljano, zato je bil najpogostejši pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih je največ kršitev (npr. samozaposleni). Tudi lani so se kršitve po ugotovitvah laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela. Od skupno 2108 izvedenih laičnih nadzorov so v 148 primerih ugotovili kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela. Največ jih je bilo ugotovljenih pri izvajanju nadzora pri delavcih (v 77 primerih od 148 ugotovljenih kršitev, kar znaša 52 odstotkov), pri samozaposlenih 42,6 odstotka (v 63 primerih), pri kmetih 4,7 odstotka (v sedmih primerih) in najmanj pri brezposelnih (pri enem zavarovancu).

Posledica preverjanj, ki jih je lani opravil ZZZS, je bila v 212 primerih zaključena začasna zadržanost od dela, v 61 primerih so ugotovili, da so zavarovanci zmožni za delo s krajšim delovnim časom, v 45 primerih so jih povabili na razgovor, v osemnajstih pa odvzeli odločbo o pravici do bolniškega nadomestila.

Ključna so navodila zdravnika

Izbrani osebni zdravnik mora v zdravstveni karton zavarovanca natančno zapisati navodila za ravnanje v času odobrene začasne zadržanosti od dela, predvsem pa morebitna priporočila in omejitve glede telesne aktivnosti. Če pacientu odobri odhode iz kraja prebivanja, mora zapisati, da je tudi takšna aktivnost lahko del rehabilitacije.

Dr. Ervin Pečnik, dolgoletni zdravnik in direktor ZD v Dravogradu, pojasnjuje: »Osebni zdravniki lahko pacienta pošljemo v bolniško za največ trideset koledarskih dni, nad to mejo pa o njej odloča imenovani zdravnik ZZZS. Pri svojem delu sem se že doživel izsiljevanje pacientov, a mu nisem nikoli popustil. Naloga zdravnika je, da v zdravstveni karton natančno zapiše bolniški red, ki se ga mora pacient držati. Kar pa zadeva informacije ... Pogosto pokliče tudi kakšen direktor in sprašuje za svojega delavca, a več kot to, da je v bolniški in kako dolgo bo to po mojem mnenju še trajalo, od mene ne izve.« Sogovornik opaža, da so obdobja, ko je bolniškega staleža več, na primer v času prehladnih obolenj, pa tudi takrat, ko se pojavijo novice, da bo katero podjetje odšlo v stečaj ali da bo odpuščalo. »Tudi stres, depresija, težke čustvene situacije so upravičeni razlog za odsotnost z delovnega mesta,« je poudaril dr. Pečnik.