Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Ali si v času krize lahko privoščimo neizkoriščen potencial žensk? To je povsem praktično in ključno vprašanje sodobne slovenske družbe. Da se enakost spolov obrestuje, kažejo tuje izkušnje, o čemer so govorili na mednarodni konferenci na to temo, ki včeraj in danes poteka na Brdu pri Kranju.
To je potrdila tudi veleposlanica Kraljevine Norveške Tove Skarstein. »Korist enakosti spolov je prevelika, da bi nas pri tem omejevali stereotipi,« je poudarila in dejala, da so na Norveškem ženske tiste, ki največ prispevajo k ustvarjenemu BDP. »Ženske so tiste, ki delajo 'razliko',« je dejala Skarsteinova.
Na Norveškem, ki je ena izmed držav z najbolj enakomerno zastopanostjo žensk in moških v družbi, je kljub temu stopnja rodnosti visoka: znaša namreč 1,9 otroka na žensko. V Sloveniji, denimo, znaša 1,58. »Tu ne gre za kakšna izrazito religiozna načela, temveč za to, da je mogoče uravnotežiti delo v službi in doma,« je še dejala Skarsteinova, ki poudarja, da je za uveljavitev enakosti spolov v praksi pomembna dobra zakonodaja, ki omogoča takšno kombiniranje. »Ko sem sama imela otroke v 80. letih, je bilo skoraj nezaslišano, da bi moški odšel na porodniški dopust, danes je to nekaj povsem sprejemljivega,« je o odpravljanju stereotipov dejala Norvežanka.
V Sloveniji je zakon, ki bi »napotil« tudi moške na tako imenovani porodniški dopust, pred kratkim doživel preveč kritik v javni obravnavi, da bi ga spustili naprej, kar ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak obžaluje. A Skarsteinova poudarja, da je včasih treba imeti zakone, ki so korak pred trenutno mentaliteto ljudi.
Slovenija se ne glede na zakonsko regulacijo po stopnji enakosti spolov uvršča v zgornjo polovico evropskih držav – na račun visoke stopnje izobraženosti in zaposlenosti žensk. Se pa še vedno pojavlja vprašanje, kako prav na račun boljše vpletenosti žensk povečati učinkovitost tako gospodarstva kot tudi politike. Najbolj očitna težava pa je po mnenju ministrice predvsem v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Konference se je udeležila tudi Alenka Bratušek, ki je prva predsednica vlade v samostojni Republiki Sloveniji. »Zadnja leta je resda navzočih čedalje več žensk v gospodarstvu in politiki, torej v sferah, ki so po tradiciji rezervirane za moški svet, a resnica o enaki zastopanosti je kljub vsemu nekoliko drugačna,« je dejala premierka in opozorila na trende neenakosti, ki jih je mogoče zaslediti zlasti na vodstvenih in odločevalskih položajih ter pri (ne)enakomerni porazdelitvi časa, ki ga moški in ženska namenita skrbi za dom in družino. »Rada bi, da bi se enaka zastopanost spolov ustvarila sama po sebi, a očitno je na začetku le potrebna neke vrsta prisila, to je zakonska ureditev. Sicer pa bo prva priložnost za večjo zastopanost že čas evropskih in lokalnih volitev,« je dejala Bratuškova. Evropske volitve bodo že konec maja, lokalne jeseni. Bratuškova je ena izmed treh predsednic vlad v državah EU, kjer je le ena predsednica države.
Norveška je prvo predsednico vlade dobila leta 1982. Bila je doktorica znanosti in imela je štiri otroke. »Že tedaj je začela revolucijo, nenasilno, za enako zastopanost žensk na Norveškem in določila, da mora biti polovica ministrskega zbora ženskega spola. Takrat je bilo to nekaj nepojmljivega, a danes ženske ne prevzemajo zgolj 'mehkejših' resorjev, temveč tudi obrambo, promet ...« je pojasnila Skarsteinova.
Bratuškova je na to odvrnila, da je pri sestavljanju vlade z mnogimi ženskami opravila pogovore, a ni bilo velike pripravljenosti za sodelovanje. »Še zlasti pa sem se zelo trudila, da bi za finance dobila žensko. Sedanjemu ministru za finance, ki sicer dobro dela, vedno povem, da ima samo eno napako – da ni ženska,« je v šali dejala Bratuškova.
