Škofja Loka – Danes mineva leto od preboja hriba Sten, 712 metrov dolgega in sedem metrov visokega predora, ki je najzahtevnejši del slabe štiri kilometre dolge poljanske obvoznice.
Zaradi dolgotrajnega načrtovanja in zapletov je zdaj eden najdražjih infrastrukturnih projektov že pred časom dobil vzdevek »Škofjeloški cestni pasijon«. Po zagotovolih DRSI novih zamud pri dokončanju ne bo, tako da bodo cesto odprli oktobra.
Pogodbeni rok za dokončanje del je konec avgusta, promet pa se bo po obvoznici začel oktobra oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja, pravijo na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI). Obvoznica bo skupaj s križiščema na Ljubljanski cesti in v Zmincu stala 36 milijonov evrov, pri čemer bo EU zagotovila 29 milijonov evrov; doslej jih je 17,7 milijona evrov. Poleg pod Stenom bo na obvoznici še en predor oziroma reševalni rov, sedem mostov, dva podvoza, dva podhoda in pet opornih konstrukcij.
Na DRSI pravijo, da sta v predoru obok in talna plošča predora že narejena, zdaj barvajo, polagajo robnike, obdelujejo niše in končujejo odvodnjavanje. V reševalnem rovu prav zdaj betonirajo talno ploščo. Na trasi obvoznice potekajo dela na elektro-strojni opremi in inštalacijah, od predora do Zminca pa morajo izvesti še končna dela na mostu čez Soro, asfaltno plast in prometno opremo.
Na odprtje bodo prišli peš
Gorenjevaški župan Milan Čadež je za Delo povedal, da je bil več kot deset let kot občinski svetnik, župan in poslanec vključen v pobude, da je treba nujno zgraditi obvoznico. »Zdaj se že vidi ciljna črta in po 40 letih bomo končno dočakali infrastrukturni objekt, ki je izjemno pomemben za razvoj Poljanske doline. Številni podjetniki in obrtniki so v zastojih zapravili ure. To je pustilo pečat, toda zdaj je pomembno, da razmišljamo pozitivno,« je dejal župan in napovedal, da se Poljanci na odprtje ne bodo pripeljali, ampak bodo prišli peš.
Poljanska obvoznica je del cestne povezave Jeprca–Zminec–Želin, ki povezuje zgornjo soško dolino z osrednjo Slovenijo. Prve pobude za štirikilometrsko prometnico, ki bi razbremenila staro jedro Škofje Loke, so iz leta 1961, vendar se je resno premaknilo aprila 2009, ko je EU odobrila 22,5 milijona evrov.
Gradnjo so razdelili na tri faze oziroma etape. Prva pomeni dvopasovnico s krožišči od državne ceste med Jeprco in Škofjo Loko na Trati prek mostu čez Soro do krožišča pred vstopom v predor pod Stenom. Druga faza je predor Sten in tretja nadaljevanje dvopasovnice na poljanski strani predora prek mostu čez Poljansko Soro do krožišča v Zmincu.
»Podaljški« zaradi
Zaradi višjih ponudb na zadnjem razpisu za dokončanje druge in tretje etape je bilo treba pripraviti novo vlogo za evropska sredstva. Septembra lani, ko jih je Bruselj odobril, je tedanji evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn pojasnil, da poljanska obvoznica ne bo le pomagala ohraniti območja izjemnega kulturnega pomena, temveč bo tudi izboljšala varnost obiskovalcev, kolesarjev in še posebno šolarjev. Poleg tega bo pomembna spodbuda za stanovanjski in gospodarski razvoj Poljanske doline.
Miha Ješe, škofjeloški župan in udeleženec več protestnih shodov, je povedal, da so se že dogovorili, da v prihodnje v mestnem jedru ne bo več težkega in tranzitnega prometa. »Pred odprtjem obvoznice bomo uredili vse, da potem ne bo težav. Vesel sem, da bo obvoznica, za katero smo govorili, da je na eni strani križišče in na drugi krožišče, vmes pa ni ničesar, vendarle zgrajena. Za normalno pot v Ljubljano bo treba popraviti tudi nadvoz v Mednem,« pravi župan.