Ljubljana – Številni bodoči študenti na informativne dneve – potekajo danes in jutri – odhajajo tudi z mislijo na nabiranje prvih pravih izkušenj s tujino. Najbolj priljubljeno pot čez mejo še vedno tlakuje evropski program erasmus plus, študenti se najpogosteje odločijo za Nemčijo, mi pa smo najbolj zanimivi za Špance in Nemce.

»Čeprav smo v Evropski uniji in se nam zdi, da je vse na dosegu roke, je drugače, ko greš dejansko živet drugam. Prvič prideš v stik z nekaterimi bolj odraslimi stvarmi, kot je birokracija, a je bila večina izmenjave namenjena spoznavanju nove kulture, ljudi, odpreš se kot oseba, znebiš se neracionalnih strahov, kot je govorjenje v tujem jeziku,« svojo desetmesečno izkušnjo z izmenjavo v Franciji opisuje Maruša.

V lanskem letu je na izmenjavo v programu erasmus odšlo 2087 študentov iz vse Slovenije. Pogoji so na vseh fakultetah enaki – ponekod sicer dajo prednost študentom v višjih letnikih, sam uspeh pa naj ne bi imel ključne vloge – zato naj bo med informativnimi dnevi pozornost usmerjena predvsem v izbiro pravega programa, svetuje Bibi Ovaska Presetnik iz službe za mednarodno izmenjavo na ljubljanski univerzi. »V prvem letniku pa naj bodo vsekakor odprti za informacije, kakšne so možnosti za izmenjavo, kakšni pogoji, kako izmenjava poteka.«

Drugače je za tiste, ki bi hoteli celoten študij opraviti v tujini. Za nekaj osnovnih informacij, kje začeti, lahko povprašajo na svojih srednjih šolah, na Študentski svetovalci, sicer pa je vse odvisno od njihove samoiniciativnosti. Bibi Ovaska Presetnik iz lastne izkušnje svetuje, naj študenti, ki si po srednji šoli želijo oditi v tujino, najprej ugotovijo, v katerem jeziku hočejo študirati in v kateri državi, izberejo naj področje in nato na tamkajšnji univerzi pobrskajo za informacijami. Večina univerz vabi tudi na dneve odprtih vrat.
 

Le peščica se jih hitro vrne

Za tiste, ki si želijo le kratke izkušnje s tujino, je na voljo vrsta programov. Erasmus lahko traja najmanj tri mesece in največ leto dni na prvi stopnji, leto dni na drugi in še leto dni na tretji. Podatki kažejo, da je na ljubljanski univerzi največ zanimanja za semester ali več študija v tujini med študenti ekonomske fakultete, sledijo filozofska fakulteta in fakulteta za družbene vede.

Zanimanje za izmenjavo med slovenskimi študenti je od preloma tisočletja strmo naraščalo, zadnje leta pa se je, vsaj na ljubljanski univerzi, ustalilo (medtem ko zanimanje tujih za študij pri nas narašča). »Še vedno smo ena od bolj uspešnih univerz v celotni Evropi, a glede na to, kako se generacije vpisanih zmanjšujejo, tudi število študentov na izmenjavi ne narašča več,« pojasnjuje Bibi Ovaska Presetnik.

Odločiti se in oditi za nekaj mesecev ali leto dni od posameznika še vedno zahteva veliko mero poguma. Kot pravi Bibi Ovaska Presetnik, se velika večina študentov vrne navdušena nad novo izkušnjo, imajo pa vsako leto tudi peščico primerov, ko študenti po tednu ali dveh spoznajo, da so si oprtali pretežko breme. »Po vrnitvi povrnejo prejeta sredstva, prekličejo izmenjavo in nadaljujejo s študijem doma,« pove. Zgodi se tudi, da kakšen izpit ostane neopravljen. »Lahko se pozneje vrnejo na naslednji izpitni rok ali pa v primeru višje sile in opravičenega razloga napišejo obrazložitev,« še pove.

Ali je celoten študij v tujini prednost ali slabost, ko diplomant išče zaposlitev, Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije odgovarja, da ne eno ne drugo. »So določeni poklici, za katere vemo, da so delodajalci zelo navezani na določene fakultete – poznajo predmetnik, profesorje, sami prihajajo s teh fakultete, zato raje vzamejo študente, ki so doštudirali tu,« pravi. Kratka izmenjava pa je, kot pravi, dobra priložnost za nabiranje izkušenj.