Tiskane izdaje
Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi.
Iz objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 državami in oceno 61 za štiri mesta in za eno točko izboljšala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namreč dobila 60 točk in je bila uvrščena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav.
Nezadovoljstvo z rezultatom
Čeprav je Slovenija v primerjavi z lanskim letom napredovala za eno mesto, v IT z rezultatom niso zadovoljni. V odzivu na oceno so zapisali, da Slovenija pravzaprav že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka, letošnje izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.
Pri nas se korupcija razrašča in pojavlja v različnih oblikah, kar je posledica sistema, ki omogoča nepremišljeno in netrasparentno sprejemanje ključnih odločitev zakonodaje, kot kažejo raziskave in delo na terenu TI Slovenija.
Predsednica TI Slovenia Simona Habič je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. »Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovano zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela,« je objasnila.
Kako zmanjšati obseg korupcije?
Habičeva se je zavzela za vzpostavitev trajnih, sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšanje obsega korupcije. Kot so v TI Slovenia povzeli opozorila predsednice, je treba z načeli integritete najprej začeti pri sebi. Od predstavnikov vlade do politikov in poslancev državnega zbora, ki ironično, še danes nimajo kodeksa etike ali etičnih pravil delovanja.
Prav tako so ocenili, da vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, boljši zaščiti prijaviteljev in k večjim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega področja.
Komisija za preprečevanje korupcije
Po mnenju TI lahko tudi pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) opazimo padec ugleda in neučinkovitost te neodvisne institucije. Kljub pozivom TI Slovenia in mednarodnih institucij KPK zaradi neodločnega, neučinkovitega vodstva po njihovi oceni ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti.
Kljub temu pa TI Slovenia v zadnjih letih zaznava pozitivne premike pri preganjanju gospodarskega kriminala in korupcije s strani odgovornih in organov pregona. Hkrati ugotavljajo, da se je v zadnjem času aktiviral zasebni sektor, ki si želi zdravo in transparentno konkurenčno poslovno okolje. K temu pa pripomore predvsem in tudi nekoruptiven javni sektor, so še zapisali.
