Slovenija v skupini referenčnih točk za starejše
Za aktivno staranje: Od akademske vasi do medicinske doline in dnevnih centrov za generacije ter gospodarjev zdravja
Odpri galerijo
Težav in priložnosti sodobne (starajoče se) družbe se moramo zavedati: od raznih bolezni do osamljenosti in seveda potreb, da si med seboj pomagamo in smo povezani. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Slovenija je zdaj tudi uradno postala članica evropske skupnosti referenčnih mest za aktivno, zdravo staranje, nosilec tega članstva pa je Slovensko inovacijsko stičišče SIS EGIZ. Ena od možnosti, kako naj bi se to referenčno mesto razvilo, je ustanovitev akademske vasi, ki bi delovala v sklopu medicinske doline, priložnosti pa so tudi za sodobne gospodarje zdravja.
Kot so razlagali na tiskovni konferenci, imenovani Na krilih srebrne ekonomije, se je končno tudi Slovenija pridružila skupnosti že 77 tovrstnih točk po Evropski uniji, kjer naj bi uspešno prepletali pomembne družbene stebre: gospodarstvo, civilno družbo, znanost in vladne organizacije. Dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica SIS EGIZ in vodja SRIP Zdravje medicina ter koordinatorica referenčnega mesta Slovenija EIP AHA, je povedala, da že deluje evropsko združenje EIP, ki je usmerjeno v iskanje in spodbujanje inovativnih rešitev za starajoče se prebivalstvo. Izpostavila je priložnosti za srebrno ekonomijo, ki je sicer široka: od področja nepremičnin, zdravstvene oskrbe, preventive, turizma, zdrave prehrane do zdravstvenih pripomočkov in naprav – vse seveda tudi kot pomoč, ki jo potrebujejo starejši, da bodo lahko čim dlje ostali v domačem okolju. Z vključitvijo v to referenčno točko se Sloveniji odpira »dostop do dodatnih kanalov za ponudbo inovativnih izdelkov na evropskem trgu, prebivalcem pa je na voljo več različnih rešitev in storitev«.
Dr. Stane Pejovnik, nekdanji rektor ljubljanske univerze in pobudnik inovacijskega središča, je opozoril, da bi lahko akademska sfera, ko se umakne v pokoj, še veliko prispevala k razvoju družbe, seveda pa bi za to potrebovali prostore in podporo. Zato je izpostavil, da bi akademsko vas zgradili blizu novega univerzitetnega kampusa na Brdu v Ljubljani, namenjena naj bi bila upokojenski skupnosti profesorjev in raziskovalcev, študentom pa bi lahko svetovali pri projektih ali bili njihovi izkušeni mentorji. Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljane, tudi nekdanji predsednik Evropske federacije starejših v Evropi, AGE Platforme, je poudaril, da svet in tudi Slovenija nimajo sistema, ki bi bil ustrezno prilagojen spremembam poindustrijske družbe, ker še vedno živimo v mentaliteti industrijske družbe, kjer starejši ostanejo razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih. In da živimo v družbi »jazov«, zato prihaja v ospredje velik problem starejših – osamljenost. Tudi zato so pomembni ljubljanski dnevni centri za starejše, ki jih je sedem in jih mesečno povprečno obišče 400 ljudi, prihodnje leto pa bo imel prvi od njih že petnajst let. Po njihovih vzorcih se se zgledovali tudi drugod po Sloveniji – v Mariboru, Kopru in Izoli. V teh centrih so organizirane različne dejavnosti za starejše: od jezikovnih do drugih ustvarjalnih ur, seveda pa so tudi »drugi dom«, prostor, v katerem se lahko ljudje družijo. Prav to je za mnoge obiskovalce dnevnih centrov v Ljubljani najbolj pomembno, zato je treba poskrbeti za tovrstno mreženje, je poudaril Sedmak.
Na referenčni točki si lahko predstavljamo tudi sodobne e-zdravstvene ponudbe, kot jih je predstavil Gorazd Hladnik, direktor podjetja Provit, ki deluje na področju menedžmenta, zdravja in zdravstva. Kot je dejal Hladnik, se ta družba skupaj s partnerji ukvarja z novimi pristopi za paciente predvsem za lažje obvladovanje zdravja, osredotočeni pa so na t. i. personalizacijo medicine. Gre za njihov zdravstveni program, aplikacijo gospodar zdravja, s katero pacient postane lastnik in upravljavec svojih zdravstvenih podatkov in jih lahko posreduje zdravniku, farmacevtu ali drugim zdravstvenim izvajalcem.
Tako se v zdravstveni sistem vnašajo novi vzorci mobilnega upravljanja zdravja; zdravnik na primer lahko pacienta že na daljavo povabi v obravnavo in ne šele takrat, ko nastopi zdravstvena težava. Ta program je prva tovrstna aplikacija, na mobilni zdravstveni izkaznici so lahko vsi izvidi na enem mestu (npr. od cepljenja, alergij, družinske amnezije), modul naročanja, model varnega komuniciranja ... Kot je dejal Hladnik, je gospodar zdravja prvi tovrstni ponudnik v Evropi in ga pri nas že uporablja devet zdravstvenih domov, petnajst koncesionarjev, sto lekarn, več tisoč pacientov, 650 zdravstvenih strokovnjakov ... Tudi če vsi starejši še ne uporabljajo mobitelov in sodobne tehnike, je to lahko dobro orodje za vse generacije: tako za skrbnike otrok kot skrbnike starejših.
Vse te ideje ali že delujoče prakse z različnih področij naj bi se torej čim bolj povezovale, je dejala dr. Alenka Rožaj Brvar. Na primer akademska vas bi bila blizu tehnološkega kampusa, prek projekta medicinske doline sledijo idejam megaprojekta, po katerem bi, denimo, Slovenija postala veliko tehnološko območje, os, ki bi povezovala Trst, Novo Gorico, Ljubljano, Maribor in Gradec.
Ta kampus naj bi se začelo graditi čim prej, v nekaj letih. Prizadevali si bodo, da bi ga gradili in ustvarjali tudi z evropskimi sredstvi, seveda pa mora biti to tudi v programu slovenske vlade, je poudarila Alenka Rožaj Brvar. Razširjenih težav sodobne družbe se moramo zavedati: od alzheimerjeve bolezni do osamljenosti in potreb, da si med seboj pomagamo in smo povezani.
Z referenčno točko se Sloveniji odpira dostop do kanalov, prebivalcem pa je na voljo več rešitev in storitev.
Dnevni centri so tudi »drugi dom«, prostor, v katerem se lahko starejši družijo.
Z aplikacijo Gospodar zdravja lahko pacient postane lastnik in upravljalec svojih zdravstvenih podatkov.
Dnevni centri so tudi »drugi dom«, prostor, v katerem se lahko starejši družijo.
Z aplikacijo Gospodar zdravja lahko pacient postane lastnik in upravljalec svojih zdravstvenih podatkov.
Kot so razlagali na tiskovni konferenci, imenovani Na krilih srebrne ekonomije, se je končno tudi Slovenija pridružila skupnosti že 77 tovrstnih točk po Evropski uniji, kjer naj bi uspešno prepletali pomembne družbene stebre: gospodarstvo, civilno družbo, znanost in vladne organizacije. Dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica SIS EGIZ in vodja SRIP Zdravje medicina ter koordinatorica referenčnega mesta Slovenija EIP AHA, je povedala, da že deluje evropsko združenje EIP, ki je usmerjeno v iskanje in spodbujanje inovativnih rešitev za starajoče se prebivalstvo. Izpostavila je priložnosti za srebrno ekonomijo, ki je sicer široka: od področja nepremičnin, zdravstvene oskrbe, preventive, turizma, zdrave prehrane do zdravstvenih pripomočkov in naprav – vse seveda tudi kot pomoč, ki jo potrebujejo starejši, da bodo lahko čim dlje ostali v domačem okolju. Z vključitvijo v to referenčno točko se Sloveniji odpira »dostop do dodatnih kanalov za ponudbo inovativnih izdelkov na evropskem trgu, prebivalcem pa je na voljo več različnih rešitev in storitev«.
Akademska vas naj bi bila blizu tehnološkega kampusa, preko projekta medicinske doline sledijo idejam megaprojekta, po katerem bi Slovenija postala os, ki bi pnapoveduje dr. Alenka Rožaj Brvar. Foto: Silva Čeh
Akademska vas, dnevni centri
Dr. Stane Pejovnik, nekdanji rektor ljubljanske univerze in pobudnik inovacijskega središča, je opozoril, da bi lahko akademska sfera, ko se umakne v pokoj, še veliko prispevala k razvoju družbe, seveda pa bi za to potrebovali prostore in podporo. Zato je izpostavil, da bi akademsko vas zgradili blizu novega univerzitetnega kampusa na Brdu v Ljubljani, namenjena naj bi bila upokojenski skupnosti profesorjev in raziskovalcev, študentom pa bi lahko svetovali pri projektih ali bili njihovi izkušeni mentorji. Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljane, tudi nekdanji predsednik Evropske federacije starejših v Evropi, AGE Platforme, je poudaril, da svet in tudi Slovenija nimajo sistema, ki bi bil ustrezno prilagojen spremembam poindustrijske družbe, ker še vedno živimo v mentaliteti industrijske družbe, kjer starejši ostanejo razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih. In da živimo v družbi »jazov«, zato prihaja v ospredje velik problem starejših – osamljenost. Tudi zato so pomembni ljubljanski dnevni centri za starejše, ki jih je sedem in jih mesečno povprečno obišče 400 ljudi, prihodnje leto pa bo imel prvi od njih že petnajst let. Po njihovih vzorcih se se zgledovali tudi drugod po Sloveniji – v Mariboru, Kopru in Izoli. V teh centrih so organizirane različne dejavnosti za starejše: od jezikovnih do drugih ustvarjalnih ur, seveda pa so tudi »drugi dom«, prostor, v katerem se lahko ljudje družijo. Prav to je za mnoge obiskovalce dnevnih centrov v Ljubljani najbolj pomembno, zato je treba poskrbeti za tovrstno mreženje, je poudaril Sedmak.
Personalizacija medicine
Na referenčni točki si lahko predstavljamo tudi sodobne e-zdravstvene ponudbe, kot jih je predstavil Gorazd Hladnik, direktor podjetja Provit, ki deluje na področju menedžmenta, zdravja in zdravstva. Kot je dejal Hladnik, se ta družba skupaj s partnerji ukvarja z novimi pristopi za paciente predvsem za lažje obvladovanje zdravja, osredotočeni pa so na t. i. personalizacijo medicine. Gre za njihov zdravstveni program, aplikacijo gospodar zdravja, s katero pacient postane lastnik in upravljavec svojih zdravstvenih podatkov in jih lahko posreduje zdravniku, farmacevtu ali drugim zdravstvenim izvajalcem.
Gospodar zdravja je prva tovrstna aplikacija, kjer so na mobilni zdravstveni izkaznici lahko vsi izvidi na enem mestu (npr. od cepljenja, alergij, družinske amnezije), modul naročanja, model varnega komuniciranja ..., pravi Gorazd Hladnik, direktor p
Tako se v zdravstveni sistem vnašajo novi vzorci mobilnega upravljanja zdravja; zdravnik na primer lahko pacienta že na daljavo povabi v obravnavo in ne šele takrat, ko nastopi zdravstvena težava. Ta program je prva tovrstna aplikacija, na mobilni zdravstveni izkaznici so lahko vsi izvidi na enem mestu (npr. od cepljenja, alergij, družinske amnezije), modul naročanja, model varnega komuniciranja ... Kot je dejal Hladnik, je gospodar zdravja prvi tovrstni ponudnik v Evropi in ga pri nas že uporablja devet zdravstvenih domov, petnajst koncesionarjev, sto lekarn, več tisoč pacientov, 650 zdravstvenih strokovnjakov ... Tudi če vsi starejši še ne uporabljajo mobitelov in sodobne tehnike, je to lahko dobro orodje za vse generacije: tako za skrbnike otrok kot skrbnike starejših.
Kampus naj bo v programu vlade
Vse te ideje ali že delujoče prakse z različnih področij naj bi se torej čim bolj povezovale, je dejala dr. Alenka Rožaj Brvar. Na primer akademska vas bi bila blizu tehnološkega kampusa, prek projekta medicinske doline sledijo idejam megaprojekta, po katerem bi, denimo, Slovenija postala veliko tehnološko območje, os, ki bi povezovala Trst, Novo Gorico, Ljubljano, Maribor in Gradec.
Ta kampus naj bi se začelo graditi čim prej, v nekaj letih. Prizadevali si bodo, da bi ga gradili in ustvarjali tudi z evropskimi sredstvi, seveda pa mora biti to tudi v programu slovenske vlade, je poudarila Alenka Rožaj Brvar. Razširjenih težav sodobne družbe se moramo zavedati: od alzheimerjeve bolezni do osamljenosti in potreb, da si med seboj pomagamo in smo povezani.
