Na ljubljanski pediatrični kliniki opažajo porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta je za dojenčke in novorojenčke zelo nevaren, saj pogosto vodi v hospitalizacije. Po besedah Marka Pokorna, strokovnega direktorja Pediatrične klinike, ta hip zdravijo sedem otrok z RSV, še pred nekaj dnevi so jih 13. V intenzivni enoti sta dva, pred dnevi štirje. »Je pa res, da so bile v predcovidnih časih okužbe z RSV bolj v zimski sezoni. Trajale so približno tri mesece, dosegel se je neki vrh, potem pa se je zadeva umirila. Virus pa zdaj kroži skozi vse leto, oktobra smo se soočili z dodatnim porastom števila okužb.«

Zelo podobna situacija je drugod po Evropi in v Ameriki, kjer se zadnje leto soočamo s to nenavadno situacijo, ko ni več sezonskosti RSV, ampak je ta prisoten čez vse leto. Covid je tudi to zmešal, je dodala Tatjana Mrvič, vodja službe za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb.

Zdravila za ta virus ni. Obolelim otrokom se nudi simptomatsko zdravljenje, dodaten kisik, infuzija oziroma tekočinska podpora. V primeru odpovedi dihanja pa vsa intenzivna terapija z vsemi oblikami predihavanja in zdravljenja, je pojasnil Pokorn.

Starše z novorojenčki je pozval, da se izogibajo večjemu številu obiskov, novorojenčka pa naj ne hodijo obiskovat prehlajene osebe. Če imajo majhnega vrtčevskega otroka, naj ga, če je mogoče, vsaj za tri mesece vzamejo iz vrtca, saj se s tem bistveno zmanjša možnost za okužbo z RSV. »Za večjega otroka in odraslo osebo pomeni taka okužba samo zamešen nos, za dojenčka ali novorojenčka pa je lahko življenjsko ogrožajoča.«

Mrvičeva je razkrila, da je bilo v zadnjem mesecu potrjenih 92 okužb z RSV pri hospitaliziranih pacientih, največ pri otrocih do prvega leta starosti. Ti potrebujejo daljši čas hospitalizacije: »Ko otrok pristane na kisiku, je lahko v bolnišnici tudi teden dni.«

Glede pojavnosti števila okužb z RSV smo trenutno med najslabšimi v Evropi oziroma smo glede tega vodilni.

Drug problem, ki ga Mrvičeva opaža, je, da to ni več samo zgodba pri otrocih, ampak tudi pri odraslih, starejših od 65 let, s pridruženimi boleznimi. Tudi ti so začeli dobivati RSV, kar je vzrok za sprejem v bolnico. Ta konec tedna so imeli že dva sprejema v odraslo intenzivno enoto. »Virus je nevaren tako za dojenčke kot za starejšo populacijo in tega se morajo starejši zavedati. Javnost naj torej poskrbi za osnovne ukrepe, ki smo jih poznali že pred covidom: zračite, ne zadržujte se v zaprtih prostorih, če ste bolni, ostanite doma ...« je bila jasna zdravnica. Opažajo tudi primere hkratne okužbe s covidom in RSV, pri čemer je razlog sprejema v bolnišnico RSV.

Slednjega je bilo lani manj, saj se je poznal učinek ukrepov zaradi obvladovanja epidemije covida. To je vplivalo na pojavnost vseh okužb. Letos je po besedah Mrvičeve velik bum, ker se je družba popolnoma odprla in so na pohodu vsemogoče okužbe pri otrocih, prišla bo še gripa.

Kako prepoznati RSV

Pri otroku se najprej pokaže zamašen nosek, pokašljevanje, ni nujno, da je prisotna vročina. Čez nekaj časa pa se pojavi težko dihanje. Mrvičeva je opisala, da otroci začnejo dihati s trebuhom, pri tem se ugrezajo medrebrni prostori, otrok lahko začne stokati, majhni otroci začnejo odklanjati hrano in pijačo. Vso energijo porabijo, da dihajo.

Poleg merjenja nasičenosti krvi s kisikom je zelo dobro, da se meri frekvenca dihanja v spanju, je dodal Pokorn. Ko otrok spi, je njegova frekvenca dihanja najbolj verodostojen prikaz, ali so pljuča bolna ali ne. Če speč otrok vdihne več kot 50-krat na minuto, to je skoraj vdih na sekundo, je to že razlog za odhod k zdravniku, je pojasnil Pokorn.