Tiskane izdaje
Evropska unija namenja 3,5 milijona evrov pletenju kolesarske mreže med Kranjsko Goro in več kot 400 kilometrov oddaljeno italijansko Raveno. Evropski projekt Inter Bike je združil 23 partnerjev z Gorenjske, severne Primorske, Obalno-kraške regije in dežel Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Emilije - Romanje.
»Z imenom Adria Bike smo zasnovali osnovno kolesarsko hrbtenico, ki povezuje Kranjsko Goro in Raveno. Ker pa se slovensko območje precej razlikuje od italijanskega, smo pripravili dva različna promocijska materiala za gorsko in dolinsko kolesarjenje,« je pojasnila vodja projekta Vesna Kozar iz Posoškega razvojnega centra (PRC).
Razdaljo bo mogoče z normalnim kolesarjenjem prepotovati v tednu dni. Kjer kolesarskih poti ne bo, so predvideni prevozi z vlaki, avtobusi ali ladjo. Občine bodo dobile denar za gradnjo manjkajočih odsekov, ki se bodo navezovali na glavno traso, ali pripravile gradbeno dokumentacijo in uredile počivališča. Poti bodo označile enotno, prek informacijskega sistema pa bodo kolesarji dobili vse potrebne informacije o poteh, zanimivostih in ponudbi.
Kljub bogatemu evropskemu vložku pa dolgoročna prihodnost Adria Bike še ni dodelana. »Pripravili bomo produkt, ki bo primeren za prodajo. Toda državi spodbujata projekte, ki niso tržno naravnani. Ne vemo, kdo bo lastnik tega in kako se ga bo prodajalo,« je priznala Kozarjeva.
Včerajšnje delovno srečanje projektnih partnerjev v Bovcu je bilo sedmo po vrsti, glede na obisk pa gre sklepati, da se izplača vlagati v kolesarski turizem. Eden dobrih primerov je trasa Trans Slovenija 1, ki so jo s pomočjo znanega nemškega kolesarskega promotorja Ulija Stanciuja lani potegnili od Kranjske Gore do Pirana in tržili v Nemčiji.
Letos je pot prekolesarilo približno tisoč nemško govorečih obiskovalcev in ustvarilo 7000 prenočitev, spodbudno je tudi, da so kolesarji na trasi potrošili približno 700.000 evrov. Prihodnje leto bo zato na voljo še druga trasa, ki bo obalo povezovala prek Krasa, Idrije, Cerknega, Radovljice do Baškega jezera.
Leta 2016 bo najbrž zaživela še tretja različica, ki bo povezala Maribor in Bled. »Prihodnje leto pričakujemo podobne rezultate na drugi trasi in porast gostov na prvi. Dodali bomo še vodene ture in trase tržili še v drugih državah. Naša primerjalna prednost pred drugimi je raznovrstnost, saj kolesar v tednu dni spozna Alpe, Soško dolino, Brda, Kras in Primorje,« je naštel Jan Klavora iz družbe Soča festival. Opozoril je, da bo ob povečanem kolesarskem navalu vzdrževanje poti predstavljalo težavo: »Pričakovati zgolj to, da se bodo poti tržile in ustvarjali prihodke, je na dolgi rok nespametno. Treba bo najti denar države, občin, lokalnih skupnosti in ponudnikov, da se bo našla sistemska rešitev.«
