Slovenska raketa poléti prvič poletí v vesolje

Spacelinkova Stella 1: ekipa mladih v trboveljskem pospeševalniku razvija prvi slovenski vesoljski program.

Objavljeno
15. marec 2017 23.59
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Ko je prvi razvojnik Dewesofta Jure Knez javnosti navrgel »nekaj o revoluciji, ki se dogaja pri sosedih«, je svet zastrigel z ušesi. Mislil je na revolucijo v Spacelinku, ekipi kakšnih dvajsetih mladih zanesenjakov, ki v Dewesoftovem pospeševalniku Katapult razvijajo Stello − prvo slovensko raketo, ki bo prvič poletela v nebo to poletje.

»Če Jure Knez v nas ne bi videl potenciala, je naša ideja zgrešena. Neštetokrat smo slišali, da so to z raketo naše sanje, da nam želijo uspeh, konkretno pa nam žal ne morejo pomagati,« pravi Vid Selič iz Spacelinka. Konkretno pomoč so zdaj našli v Trbovljah. Čudno? Niti ne, če vemo, da je večina pospeševalnikov usmerjenih v razvoj platform, Katapult pa v fizične produkte.

»V Ljubljani za nas ni bilo mogoče najti ustrezne infrastrukture, kaj šele da bi se vključili v pospeševalnik. Dewesoftov Katapult je pionir na tem področju pri nas. Njihov model se je ujel z našim konceptom, ker nismo klasičen start-up niti mikro-nano podjetje, ampak smo raziskovalni laboratorij, razvojni projekt z zanimivim produktom,« pripoveduje Selič, študent strojništva, ki ga z ekipo Spacelinka povezuje navdušenje nad raketnim modelarstvom. Raketni motor SL1, ki je že uspešno prestal teste, je pravzaprav nadgradnja modelarskega navdušenja in hkrati znanilec prvega slovenskega vesoljskega programa.

Motor je srce rakete

Razvijali so ga leto in pol. Po svojem delovanju je SL1 hibridni sklop: gre za mešanico tekočega kisika in goriva v trdnem stanju, v primeru Stelle je to parafinski vosek z aditivi za izboljšanje lastnosti. Glede na teoretične parametre predvidevajo, da bo Stella 1, kakor se uradno imenuje, dosegla trikratno hitrost zvoka, tri mache, in poletela deset kilometrov visoko. »Motor pospešuje noro hitro: prižgan bo vsega devet sekund. Gre za desetkratnik gravitacijskega pospeška. Pospeški so tolikšni, da je težava že zbiranje komponent za elektroniko,« je navdušen Selič.

Laboratorijska testiranja so opravili na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo z motorčkom žepne različice, z 12 grami goriva. »Želeli smo preveriti hibridni koncept, saj bodo pri polni velikosti motorja količine goriva že hudo nevarne. V raketni tehnologiji pa ni prostora za napake.« Material raketne lupine bo polimer − morda steklena vlakna, morda naprednejša kombinacija karbonskih vlaken in smol za ponovno uporabo.

Majhni »furajo« odbit razvoj

Dolgoročni cilj je razviti izstrelitveni sistem za nano- in mikrosatelite. A od njega, se nasmehne Selič, so še »nekaj let stran«. S svojim produktom, ki bo morda Stella 2 ali 3, želijo karte premešati zlasti na zasebnem trgu, sicer pa tehnologijo za prenos podatkov iz vesolja ali prek satelita tudi z enega konca Zemlje na drugega − brez množice kablov − ponuditi univerzam, raziskovalcem, za varnostne, morda vojaške namene ... »Kot majhna država je Slovenija lahko gonilna sila v panogah, kjer ne potrebuješ ogromnega trga in ogromne industrije. Prednost majhne države je lahko prav v tem, da 'fura' odbit, napreden razvoj.« Kot Spacelink odbito »fura« rakete.