Slovenske bolnišnice težijo stare izgube

Slovenj Gradec – Slovenske bolnišnice imajo iz preteklih let 140 milijonov evrov izgub, in te so največja ovira pri tekočem poslovanju, saj poslabšujejo kreditno sposobnost, opozarjajo njihovi direktorji. Državo pozivajo, naj jih kot ustanoviteljica bolnišnic poravna in jim omogoči normalno poslovanje.

Zahtevajo tudi spremembo sistema specializacij in dopolnitev zakona o investicijah v javne zavode. »Država kot lastnik bi morala imeti odgovornost do bolnišnic, ki jih je ustanovila, in pričakujemo, da bo v prihodnjih letih pokrila njihove pretekle izgube,« je po včerajšnjem strokovnem srečanju dejal predsednik združenja 26 slovenskih bolnišnic Tone Zorko.

Težave imajo tudi na kadrovskem področju, saj so po prepovedi podjemnih pogodb z zaposlenimi nekatere opustile celo prednostne programe, kot sta Svit in Dora. Enako je pri patologih. Tudi specializacije bi morale biti v rokah bolnišnic, in ne več zdravniške zbornice. »Imamo primere, ko imajo v bolnišnicah tri specializante, za katere vedo, da ne bodo delali pri njih.« Formalno je bolnišnica tako dobila specializacijo, dejansko pa kadrovski primanjkljaj. »O tem bomo obvestili ministrstvo.«

Združenje podpira zakon o investicijah v javne zavode, katerih ustanovitelj je država, vključevati pa bi moral tudi že odobrene, a še ne izvedene investicije, za katere naj država v določenem času načrtuje denar. »Le tako bo lahko zagotovila ustrezno oskrbo, saj to ne more biti več prepuščeno vsaki posamezni bolnišnici.« Tudi amortizacija je veliko prenizka, da bi pokrila nakupe in popravila medicinske opreme, ki je vse bolj zastarela.

Strinjali so se, da bolnišnice potrebujejo mednarodne akreditacije, zlasti tiste, ki delujejo tudi na zunanjem trgu, denimo inštitut za rehabilitacijo Soča, a si nekatere velik strošek le težko privoščijo. Ocena direktorjeve uspešnosti konec leta je še vedno nujna, menijo, čeprav od ukinitve nagrad za delovno uspešnost ni več obvezna. »Plače direktorjev so danes 18 do 20 odstotkov nižje kot pred štirimi leti,« opozarja Zorko, poleg tega niso bili upravičeni do izplačila plačnih nesorazmerij. Tudi strokovni direktorji po podatkih združenja kljub dodatni odgovornosti zaslužijo od 20 do 30 odstotkov manj kot zdravniki.