Slovenski logistični zdrs pri Svetovni banki

Koper – Svetovna banka je objavila podatke o doseženih logističnih indeksih za 160 držav sveta, ki naj bi pomagale podjetjem in državam pri njihovih strategijah in poslovnih usmeritvah. Sloveniji se po podatkih Svetovne banke prav nič dobro ne piše na področju logistike, saj je v zadnjih štirih letih s 34. mesta v letu 2012 letos zdrsnila na 50. mesto.

Svetovna banka poudarja, da je ocenjevanje logističnih potencialov opravljeno z interaktivnimi raziskavami trga, s čimer naj bi pomagali pri identificiranju izzivov in priložnosti. Na končno uvrstitev posamezne države vplivajo dosežene ocene na šestih ključnih področjih logistične stroke. Tako so ocenjevali logistično učinkovitost, delovanje carinskih služb, mednarodne pošiljke, logistično znanje (strokovnost), sledenje pošiljk in točnost oziroma ročnost dobave blaga.

Slovenija se je leta 2012 povzpela na zanjo primerno 34. mesto, toda po štirih letih zdrsnila za 16 mest. Za njo ostaja od sosed samo Hrvaška (51. mesto), ki pa postopoma izboljšuje svoj položaj. Nemčija je zadnja leta največkrat uvrščena na prvo mesto, Avstrija se je lani uvrstila na sedmo, Italija pa na 21. mesto.

Skrb zbujajoči podatki lahko odvrnejo investitorje

Za mnenje smo povprašali predsednika Združenja za promet pri GZS Roka Svetka, ki je bil nezadovoljen ob takih podatkih: »Če takšne podatke objavi Svetovna banka, bi to moralo koga v tej državi skrbeti. Od takšne uvrstitve je namreč odvisno zanimanje investitorjev v naši državi in tudi sklepanje poslov, doseganje cen in poslovnih rezultatov. Čeprav država ves čas govori, da je logistika ena od naših razvojnih prednosti in strateških opredelitev, pa tega v praksi ni videti,« je prepričan Svetek.

Infografika: Delo

Podatek toliko bolj zbuja skrb ob nedavnih novicah o vlaganjih, ki jih opravljajo v tržaškem in reškem pristanišču. Medtem ko v Sloveniji še zmeraj razmišljajo o morebitni uvedbi nekakšne pristaniške uprave, pa so v Italiji napovedali ukinjanje oziroma zmanjševanje števila pristaniških uprav. Namesto sedanjih 24 naj bi jih imeli le 15, ki bodo vodile 57 italijanskih državnih pristanišč. Zato bodo tudi povezali pristanišči Trst in Tržič v enega.

Brez jasne časovnice glede uresničitve projektov

Na te podatke so se neuradno odzvali tudi zaposleni Luke Koper: »Razvojni načrti pristanišča Trst imajo vso podporo lokalne, regijske in EU oblasti, mi pa gledamo nezasedene in za pristanišče z državnim prostorskim načrtom namenjene površine, ki so že pet let čez ograjo, medtem ko delamo čudeže, da razvijamo dejavnost z obstoječimi zmogljivostmi. Deklarativno imamo (na papirju) vse, nimamo pa jasne časovnice, kdaj bomo lahko katerega od zastavljenih projektov uresničili.

Zanima nas, zakaj se nihče ne pogovarja z Luko o spremembi koncesijske pogodbe, zakaj nam ne predstavijo gradiva, ki ga pripravljajo na infrastrukturnem ministrstvu in naj bi bilo jeseni v medresorski obravnavi. Zakaj ne razširijo območja koncesije Luki Koper na območje, ki ga je predvidel državni prostorski načrt? Zakaj samo za drugi tir iščejo zasebnega vlagatelja, pri ostalih pa davkoplačevalski denar ni problem? Zakaj investicijskega programa za drugi tir, ki daleč presega razumna pričakovanja, ne posredujejo v oceno tudi neodvisnim domačim strokovnjakom, specialistom v Sloveniji, ki bi lahko končno ocenili, katere postavke so zmerne in katere pretirane v tem skrivanem dokumentu?«

Slovenski logisti veliko pričakujejo od novega ministra za finance, saj so prepričani, da je ta za položaj njihove stroke še pomembnejši od resornega ministra Petra Gašperšiča.