Slovenski osnovnošolci odlični v naravoslovju

Pedagoški inštitut je predstavil rezultate raziskav o bralni pismenosti in znanju naravoslovja med osnovnošolci.

Objavljeno
11. december 2012 13.45
Š. P., Delo.si; STA
Š. P., Delo.si; STA
Brdo pri Kranju - Kot ugotavljajo analitiki, so rezultati dobri, opazen je napredek, še posebej odličen pa je rezultat v naravoslovju. Na uspešnost sicer najbolj vplivajo visoka pričakovanja in podpora, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2011 med četrtošolci in osmošolci kaže, da je izobraževanje matematike in naravoslovja v Sloveniji odlično, je na današnji novinarski konferenci ob začetku nacionalne konference Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike povedala nacionalna koordinatorka raziskave Barbara Japelj Pavešić.

Slovenija se je med 50 državami uvrstila zelo visoko, najvišje rezultate pa dosegajo azijske države, kot so Singapur, Južna Koreja, Tajvan ter Finska. V Sloveniji so opazni pozitivni trendi, saj je od leta 1995 precej napredovala. Predvsem se je pokazalo, da na boljše dosežke vplivajo zgodnje matematične izkušnje in aktivnosti v vrtcu ter s starši, večja podpora domačega okolja ter večja učenčeva samozavest in naklonjenost do predmeta.

Tudi bralni dosežki slovenskih otrok ves čas rastejo

Raziskava kaže na to, da bi bilo treba še bolj spodbujati otroke k naravoslovju. Še več možnosti za napredek pa kažejo rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2011 med četrtošolci. Bralni dosežki slovenskih otrok sicer ves čas rastejo, vendar se Slovenija med 49 državami uvršča na 24. mesto, na vrhu pa so znova azijske države in Finska.

Kot je pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona Horvat, se z bralno pismenostjo pozitivno povezujejo izobrazba staršev, število knjig v družini, število otroških knjig, obiskovanje vrtca in obiskovanje glasbene šole, kar pa je povezano tudi z izobrazbo staršev.

Najmočnejši dejavnik pri opismenjevanju imajo družinske okoliščine, iz katerih izhaja otrok. Da bi stanje izboljšali, mora šola umetno zmanjševati razlike med različnimi socialnimi skupinami in vsem otrokom omogočiti, da razvijejo svoj potencial. Zato bi bila verjetno potrebna pozitivna diskriminacija, meni Horvatova.

V. d. generalnega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Alen Kofol je poudaril, da so rezultati raziskav zelo spodbudni in da gremo v pravo smer. Želi si, da bi v prihodnje slovenski rezultati celo presegli Finske.

Je povečevanje števila otrok v vrtčevskih oddelkih pravi način za prehitevanje Finske?

Na to se je odzval predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj in z vprašanjem, ali je povečevanje števila otrok v vrtčevskih oddelkih pravi način za prehitevanje Finske, požel aplavz zbranih učiteljev. Kofol pa je pojasnil, da upa, da bodo v okviru socialnega sporazuma našli ustrezno rešitev.

Horvatova je sicer na podlagi raziskave o bralni pismenosti poudarila, da je vrtec zelo pomemben, vendar so celo sedanje skupine že prevelike, saj ni možnosti za podrobnejše interakcije med posameznimi otroci in vzgojitelji. To napeljuje k sklepu, da bi morale biti skupine v vrtcih veliko manjše, zlasti v deprivilegiranih okoljih.

Dvodnevne konference Poti do kakovostnega znanja naravoslovja in matematike, ki jo organizirajo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo, Pedagoški inštitut in Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, se udeležuje več kot 400 učiteljev in vzgojiteljev. Namenjena je predvsem predstavitvi dobrih praks in iskanju skupnih možnosti za zboljšanje pouka matematike in naravoslovja, zaključuje STA.