Tiskane izdaje
Ljutomer - Ne le manjši vinogradniki, tudi delavci v velikih vinskih kleteh na severovzhodu države opozarjajo na slabe razmere na vinskem trgu. Vinag je insolventen, kapelska klet ima več kot 200 dni blokirane vse račune.
Direktorica Vinaga Klementina Ihanec krivdo za nastale ramere pripisuje dejstvu, da se štajerske kleti doslej niso povezovale, enologinja kapelske kleti Barbika Žunič pa sivemu trgu, ki po njenih podatkih presega 40 odstotkov prodaje vin.
V dobrih treh letih, odkar je nekoč najuglednejšega jugoslovanskega vinarja , mariborsko podjetje Vinag, prevzel Leo Ivanjko, se je število zaposlenih s 60 zmanjšalo na šestindvajset, že ta teden jih utegne biti še manj.
»V zadnjem obdobju smo zaprli dve hčerinski družbi (Vinag-Sadjarstvo in Vinag-Vinogradništvo, ki sta obe insolventni in v stečaju, op.p.) in posledično je brez zaposlitve ostalo nekaj delavcev,« pravi Vinagova direktorica in Ivanjkova življenjska sopotnica Klementina Ihanec.
Kapelska klet z blokiranimi računi
Delavcem, ki so ostali na cesti, poleg plač dolgujejo še neplačane prispevke: »Plače se trudimo izplačevati redno, v zadnjih nekaj mesecih sicer res z zamudo, tudi prispevke zaradi blokiranega računa poravnavamo z zamikom«. Ihančeva pravi, da so vzroki za težak položaj Vinaga zmanjšana kupna moč končnih potrošnikov in višji stroški pridelave.
Rastejo minimalne plače, dražja so škropiva, gnojila in oprema (kartoni, steklenice, etikete...).« »Štajerske kleti so v preteklosti premalo naredile za skupno promocijo Štajerske kot prve vinorodne dežele«.
Kapelska klet, kjer pridelajo približno 650.000 litrov vina na leto, ima blokirane vse transakcijske račune in posluje preko računa solastnika, družbe TMK iz Črncev. Kljub preobleki steklenic in osvežitvi vinske ponudbe kleti pod vodstvom prejšnje direktorice Milene Rajk ni uspelo splezati iz izgube.
Zaradi upada kupne moči in manjše porabe vin na domačem trgu, so lani veliko grozdja prodali. Zastopnik podjetja Vitja Podlesek je kljub temu optimističen: »Plače dvajsetim zaposlenim res nekoliko zamujajo, a smo jih doslej še vselej izplačali.« Zagotovil je, da bodo neplačane prispevke iz prejšnji let poplačali do jeseni.
P&F vsako leto potrebuje kredit za odkup grozdja
Nejvečji proizvajalec vin na severovzhodu je družinsko podjetje Puklavec&friends, kjer na leto pridelajo približno pet milijonov litrov vina. Letos so zaprli že enajst blokad, trenutno imajo blokiran račun pri koprski banki. Vina, ki so ga pridelali lani, letos ne bodo prodali, a njihov glavni enolog in direktor Mitja Herga pravi, da so takšni tudi njihovi načrti.
Odkar je podjetje Jeruzalem-Ormož kupil Vladimir Puklavec se lastniška struktura tako P&F Holdinga (Ljubljana, Ormož, Ljutomer, Makedonija) kot P&F Wineries (Shanghai, Chicago, Tilburg, Bonn) ni spreminjala. Za odkupljeno grozdje (kupujejo ga od 600 družin) med vsemi podjetji plačujejo največ, do 80 centov za kilogram, zaradi česar imajo po Hergovih besedah na letni ravni slab milijon evrov dodatnega izdatka, pri izplačilu družinam pa zaostajajo za dobra dva meseca.
P&F je stare kredite poplačal, glavno težavo je zanje obratni kapital; z eno od bank so blizu dogovora, da za odkup grozdja letošnjega letnika dobijo dva milijona evrov posojila.
Poostriti nadzor nad vinom v prometu
Ptujska klet, ki na leto pridela podobno kot Vinag, približno poldrugi milijon litrov vina, ni v rdečih številkah. Njihova prodaja je ustaljena, tudi v kleti Radgonskih goric, kjer letno pridelajo skoraj tri milijone litrov vina, je nimajo zalog. Plače in prispevke 116 zaposlenim izplačujejo sproti.
Prihodki od prodaje so bili lani 9,2 milijona evrov, slabih 200. 000 evrov višji kot v letu 2008., Vendar pravnica iz Radgonskih goric Brigita Kočar Senekovič kljub temu opozarja na nujnost sprememb:
»Z vinskim zakonom je treba rešiti zaplete s cenitvami vin za promet, saj vina ocenjujejo številni ocenjevalci, ki s stroko nimajo nobene veze. Poleg tega bo treba uvesti poostren nadzor nad količinami vina v prometu. Ena od možnih rešitev je uveljavitev enotne davčne znamke, s čimer bi omejili zelo razširjen sivi trg«.
Najmanjša med kletmi Panvita Marof na leto pridela približno 113.000 steklenic vina in zaposluje sedem ljud. Vinske zgodbe se lotevajo nekoliko drugače kot v drugih kleteh, delavci plače s prispevki prejemajo redno, ponudbo pa nadgrajujejo s turistično dejavnostjo.
