Slovenskim risom na pomoč prihajajo švicarski

Bo Sloveniji z urgentnim reševanjem ogrožene populacije uspelo preprečiti ponovno izumrtje risov?

Objavljeno
02. marec 2013 21.15
(photographed in captivity)
Alenka Kociper
Alenka Kociper
Dramatično upadanje populacije risa, ki mu v nekaj letih grozi ponovno izumrtje, bo Slovenija poskušala zaustaviti z urgentnim uvozom štirih risov iz Švice. Tako bi zagotovili slovenskemu risu svežo kri in zmanjšali možnost parjenja v sorodstvu. Prišleke bi v naše gozdove utegnili naseliti že prihodnjo pomlad.

Zgodovino največje evropske divje mačke z značilnimi prikupnimi čopki na ušesih v Sloveniji dobro poznamo. Do začetka dvajsetega stoletja je gospodarila po vseh evropskih gozdovih, potem pa je število risov začelo naglo upadati, ponekod so celo povsem izginili. Tudi v Sloveniji, kjer so zadnjega ustrelili leta 1908 na Štajerskem. Za populacijo je bil poguben množični odstrel, saj si je ris pridobil neslaven sloves škodljivca. Po nekaj desetletjih je človek priznal svojo zablodo in začelo se je ponovno naseljevanje risa po Evropi. Leta 1973 so lovci pripeljali šest risov iz Slovaške, ti so se v kočevskih gozdovih očitno odlično znašli, saj se je populacija do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja nenehno povečevala. A za tiho divjo mačko, ki se vztrajno umika srečanju s človekom, so spet nastopili težki časi. Napačno ocenjeno število je pripeljalo do prevelikega odstrela, če k temu dodamo še krivolov in parjenje v sorodstvu, saj je slovenska populacija izolirana in ni povezana z južnobalkanskimi, alpskimi ali karpatskimi sorodniki, je končni rezultat dramatično zmanjšanje populacije. »Poleg tega smo lani opazili še pogin petih risov, najbrž zaradi bolezni, povezanih s parjenjem v sorodstvu. Ocenjujemo, da v naših gozdovih danes živi le še petnajst, morda celo deset živali. V prihodnjih letih načrtujemo doselitev risa iz Karpatov v okviru evropskega projekta Life, v katerem bodo predvidoma sodelovali partnerji iz Italije, Hrvaške, Švice in Avstrije. Vendar se bojimo, da nam zmanjkuje časa. Projekt je namreč realno izvedljiv v približno petih letih, saj bo treba najprej opraviti monitoringe o populaciji risa na Slovaškem in v Romuniji, od koder naj bi jih preselili. V tem času pa bi lahko večji del starejših risov v Sloveniji že poginil. To pa bi pomenilo, da potrebujemo več doseljenih risov, zaradi česar bi nastali tudi večji stroški,« pojasnjuje dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Se bo zataknilo pri denarju?

Za pridobitev časa pred izpeljavo evropskega projekta so slovenski strokovnjaki pripravili urgentni projekt za rešitev risa, pri katerem sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pomoč bo, kot kaže, prišla iz Švice, kjer imajo izkušene ekipe za odlov; štiri rise, ki bi jih naselili na Kočevskem in Notranjskem, pa so Sloveniji pripravljeni kar pokloniti. »Ocenjena vrednost projekta, ki bo trajal dve leti in pol, je 200.000 evrov, kar je za našo državo v teh časih prevelik zalogaj. Del sredstev bo zagotovilo Ministrstvo, del Švicarji, ki bodo rise odlovili brezplačno, približno polovico pa bomo poskušali pokriti s sponzorskimi sredstvi in zasebnimi donacijami,« pravi dr. Krofel.

Kljub izvedbi urgentne akcije slovenski strokovnjaki načrtujejo vključitev v zgoraj omenjeni evropski projekt Life. Široka akcija bi tako morala pomagati, da bi ris, ki je danes najbolj ogrožen sesalec v Sloveniji, spet polno zaživel v naših gozdovih.