Novo mesto – V novomeški občini so trdno odločeni, da bodo skupaj z drugimi devetimi dolenjskimi in belokranjskimi občinami zgradili obrat za mehansko in biološko obdelavo (MBO) odpadkov z zmogljivostjo 25.000 ton na leto. Toda na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pravijo, da ekonomsko neupravičenih objektov z javnim denarjev ni dopustno financirati, saj je prostih zmogljivosti na že zgrajenih obratih več kot dovolj.
Družbenicam podjetja Cerod iz Dolenjske in Bele krajine doslej ni uspelo zagotoviti dolgoročne rešitve obdelave komunalnih odpadkov. Zato odpadke mehansko obdelujejo na najeti mobilni napravi na deponiji Leskovec, kjer načrtujejo tudi gradnjo MBO, biološko stabilizacijo odpadkov pa opravlja podjetje Publicus na Jesenicah. V podjetju Cerod so pripravili dva predloga za naložbo v MBO. Po prvem bi občine same prispevale denar glede na količino zbranih odpadkov in število prebivalcev v posamezni občini v skupni višini 5,9 milijona evrov. Po drugi različici, ki so jo potrdili novomeški občinski svetniki, pa bi za MBO k sodelovanju povabili zunanjega izvajalca, ki bi za desetletno obdobje najema plačal 1,1 milijona evrov predujma, s čimer bi se finančna udeležba občin znižala na 4,8 milijona evrov. Poleg tega bi moral zagotoviti tudi tehnološko opremo.
Zunanji partner in najemnik dobrih 2000 kvadratnih metrov prostorov na Leskovcu, ki ga namerava Cerod poiskati z javnim razpisom do konca maja, bo moral priskrbeti še 8000 ton mešanih komunalnih odpadkov na leto. Na vprašanje Dela, kaj se bo zgodilo, če zunanjega izvajalca ne bodo dobili, je direktor Ceroda
Albin Kregar povedal, da bodo občinam predlagali drugačen scenarij, ki pa da še ni izdelan.
Prostih zmogljivosti za 61.519 ton odpadkov
Toda smetarski časi niso ravno na strani Cerodovih načrtov, saj je zaradi ločevanja mešanih komunalnih odpadkov čedalje manj. Po podatkih MOP je v naši državi osem obratov za MBO z zmogljivostjo 352.600 ton, na leto pa zberejo vsega 291.181 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da je prostih zmogljivosti še za 61.519 ton odpadkov oziroma trikrat več, kot jih zberejo dolenjske in belokranjske občine. »Gradnja dodatnih obratov ni smiselna, niti ekonomsko upravičena,« je za Delo dejal
Sašo Vöröš z MOP, ki pravi, da se je količina ločeno zbranih odpadkov od leta 2009 do 2015 z 29 odstotkov zvišala na 69 odstotkov in se bo v prihodnje še povečevala. Tudi direktor zbornice komunalnega gospodarstva
Sebastijan Zupanc je prepričan, da časi za gradnjo obratov MBO niso primerni, saj jih je v Sloveniji že preveč: »Pred leti se je z evropsko finančno podporo preveč optimistično pristopilo h njihovi gradnji.«
MBO v Sloveniji Infografika: Delo
Metliški župan
Darko Zevnik je kljub temu prepričan, da je treba enkrat za vselej projekt s smetmi spraviti z dnevnega reda in zagristi v to ne ravno poceni naložbo. Pravi, da bi bili smeti iz svoje občine takoj pripravljeni voziti na obdelavo v kakšen drug center, če bi bile cene zajamčene za več let vnaprej, in ne zgolj za leto dni.
Pred leti bi bil obrat čista zmaga
Po naših podatkih so se za morebitno sodelovanje v okviru projekta MBO zanimala podjetja Publicus, Salamon in tudi Dinos. Direktor podjetja Publicus Slavko Hrženjak o novomeških pogojih za vstop v partnerstvo pravi: »To je nemogoče in povsem neracionalno razmišljanje akterjev tega projekta. Županu Gregorju Macedoniju sem razložil, da takšnega norca nikoli ne bodo dobili. Če bi Dolenjci in Belokranjci takšen obrat zgradili med letoma 2010 in 2012, bi to bila čista ekonomska zmaga, zdaj pa to ne more postati, ker smeti primanjkuje.« Da bi jim dali vnaprej še milijon evrov predujma, pa je ocenil kot čisto pretiravanje. »Občine lahko svoje napake pokrijejo iz proračunov, mi se pa moramo za vsak cent boriti na trgu,« je bil kritičen do občinskih pogojev Hrženjak. Povedal je, da bi v poslovno zgodbo šli le v primeru, če bi sami zgradili mehanski del obrata in nato poslovali po zakonih trga.
Tiskane izdaje
