Tiskane izdaje
Ljubljana − Predvidoma v ponedeljek se bodo socialni partnerji še zadnjič srečali na pogajanjih o reformi delovne zakonodaje. Vtis je, da so z okvirnimi spremembami vsi bolj ali manj nezadovoljni, le da je vsaka stran proti iz drugačnih razlogov.
Čeprav je že pred nekaj tedni kazalo, da je paket prenovljene delovnopravne zakonodaje že pripravljen za medresorsko usklajevanje, socialni partnerji »tečejo še en krog« v upanju, da bodo lahko v tem zadnjem poskusu le našli kaj več soglasja glede tega, kakšne naj bodo spremembe zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela.
Posebej kritični so že ves čas pogajanj delodajalci, saj po njihovem mnenju mini delovna reforma ne prinaša sprememb v smeri večje prožnosti na trgu dela, ki so jih oni pričakovali, temveč po njihovi interpretaciji le še dodatno zaostruje pogoje pri zaposlovanju in odpuščanju. Pred slabim mesecem so celo predlagali umik celotnega paketa, saj so prepričani, da ne zasleduje ciljev dokumenta Za dostojno delo.
Na drugi strani sindikalisti prav tako ne bi imeli veliko proti, če bi zakona o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela ostala takšna, kakršna sta, vendar iz nasprotnih razlogov kakor delodajalci − zdi se jim namreč, da bi bila lahko zaščita delavcev s predlaganimi spremembami šibkejša. Se pa zavzemajo − tako kot organizacije, ki zastopajo interese prekarcev − za čim hitrejše noveliranje inšpekcijskega zakona.
Eni bi samo inšpekcijo
Oboji, torej sindikati in prekarci, bi zakon o inšpekciji dela celo izvzeli iz reformnega paketa in ga urejali posebej. Strinjajo se s predlaganimi določili, da bi lahko inšpektor v primerih, kadar bi delavec kljub očitnim elementom delovnega razmerja opravljal delo na podlagi pogodb civilnega prava, odredil delodajalcu, da mora ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi, prav tako se strinjajo z obrnjenim dokaznim bremenom glede domneve delovnega razmerja, ki bi bilo po novem na strani delodajalca ter z višjimi globami za zaposlovalce. Nesprejemljivo pa se jim zdi, da bi lahko globa doletela tudi delavca, ki ne bi prijavil kršitev, saj je ta v vsakem primeru v podrejenem položaju.
Delojemalski zastopniki se večinoma strinjajo tudi s predlogom, da bi lahko inšpektor, če bi ugotovil kršitve glede plačila, prepovedal nadaljnje opravljanje dela oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, čemur pa odločno nasprotujejo na zaposlovalski strani.
Branko Meh. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Ukrep primerjajo z »novim valom nacionalizacije«, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh ga je označil za »napad na slovensko gospodarstvo«, ki ga OZS in druge organizacije ne bodo dopustile.
Kljub pozivom po prednostni obravnavi zakona o inšpekciji dela na pristojnem ministrstvu vztrajajo pri paketu. »Samo sprememba tega zakona, brez drugih ukrepov, ne bo dala rezultatov,« meni Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Konsenza o spremembah na trgu dela ne more biti, dokler vsaka stran zasleduje izključno svoj interes in ne vidi, da imamo skupni cilj, ki je dobro delujoč trg dela.«
Sporni razlogi odpuščanja
Najbolj vsaksebi pa so socialni partnerji pri členih, povezanih z odpuščanjem. Možnost, da bi bilo mogoče delavca odsloviti zaradi porušenega zaupanja, je naletela na tako močan in glasen odpor sindikatov, da je ostala le kot ideja, dana v razmislek, in je niso v zakon niti napisali. Tudi predlagana sprememba opredelitve odpuščanja iz nesposobnosti − sodna praksa je pokazala, da je po sedanjih predpisih skoraj nemogoče dokazati nesposobnost delavca − v zadnji verziji ni več navedena.
V predlogu pa je nova opredelitev sporazumne prekinitve delovnega razmerja, po kateri bi bil delavec upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost (kar zdaj ni) v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo, a največ do šest mesecev, to oboje pa bi moral izplačati delodajalec, in sicer tako, da bi denar za nadomestilo nakazal zavodu za zaposlovanje, ta pa potem naprej upravičencu. V tem primeru ne bi bilo možnosti kasnejših pravdanj na delovnem sodišču.
Kar pri tem poglavju najbolj razburja delodajalce, je predlog, da če bi konkretni delavec našel novo zaposlitev pred iztekom šestih mesecev, denarja za nadomestilo v nobenem primeru ne bodo vrnili delodajalcu. Po prvotni zamisli bi šel neizplačani del kar v državni proračun, ideje pa so tudi, da bi za to vrednost delavec prejel neki vavčer za dodatno izpopolnjevanje ali kaj podobnega. Sindikati pa se bojijo pritiskov, ki bi jih delodajalci utegnili izvajati na zaposlene.
Spodbuda za zaposlovanje
Do nekaterih novosti nima nihče pretiranih zadržkov. Med njimi je denimo ta, da za brezposelne z nižjo poklicno izobrazbo načrtujejo spodbudo, da bodo ob zaposlitvi pred iztekom pravice do denarnega nadomestila poleg plače upravičeni do dodatka v višini 20 odstotkov nadomestila za toliko časa, kot bi ga sicer prejemali. S tem želijo dodatno motivirati nižje kvalificirane brezposelne in kompenzirati učinek povečanja davkov in prispevkov ter znižanja socialnih transferjev ob prehodu iz statusa brezposelnega v zaposlitev na nižje plačanih delovnih mestih.
Za brezposelne uvajajo blažje, postopno sankcioniranje kršitev obveznosti, sprejetih s sklenitvijo zaposlitvenega načrta. Ob prvi kršitvi bi se denarno nadomestilo znižalo za 30 odstotkov, po drugi pa bi kršitelja izbrisali iz evidence brezposelnih oseb, s čimer bi mu popolnoma prenehala pravica do nadomestila in vse, kar je povezano s tem.
