Obrnili bodo hrbet podcenjujočemu odnosu vlade
V vsaj 643 vrtcih, osnovnih in srednjih šolah pa tudi na nekaterih fakultetah bodo zaposleni v sredo stavkali, saj vlada, po njihovem prepričanju ni niti odgovorila na njihove zahteve, kaj šele, da bi jih povabila za pogajalsko mizo. Nujno varstvo v vrtcih in, kot vse kaže, tudi v nižjih razredih osnovne šole bo večinoma zagotovljeno, pet pred poldnevom pa stavkajoči napovedujejo, da bodo s simbolno gesto obrnili hrbet podcenjujočemu odnosu, ki ga ima oblast do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
»V splošni stavki bo sodelovalo približno 40.000 zaposlenih, kar ne more miniti brez težav, zlasti za starše v vrtcih, pa tudi v osnovni šoli,« je sporočil Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ter prosil starše, naj jih poskušajo razumeti in podpreti v njihovih zahtevah po ovrednotenju dodatnih obremenitev v epidemiji in vzpostavitvi plačnih razmerij v javnem sektorju.
Vlada se je na napoved stavke odzvala z besedami, da v predvolilnem času ne bo dodatno sistemsko obremenila javnih financ v breme prihodnjega mandata, z ministrstva za izobraževanje pa so napovedali, da bo ministrica Simona Kustec, ki se doslej še ni javno izrekla glede stavkovne napovedi, zadevo komentirala jutri.
Da je odnos oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju podcenjujoč in dvoličen, po mnenju Branimirja Štruklja dokazuje tudi dejstvo, da se bodo jutri dopoldne nadaljevala pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ki so novembra že dosegla zvišanja plač, z njimi pa se ne pogovarjajo.
»Ministrica ni v svojem mandatu niti enkrat z eno samo besedo izpostavila problema vrednotenja dela v vzgoji in izobraževanju ali dodatnih obremenitev zlasti v zadnjem valu epidemije,« je bil kritičen Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, in naštel več ministrov, ki so se zavzeli za ljudi v njihovih resorjih. »Vsem se je položaj izboljšal, hkrati pa statistika kaže, da je zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju najkrepkejše med zaposlenimi v javnem sektorju. Da bo mera polna, pa je ministrica za tri plačne razrede zvišala plače svetovalcem na zavodu za šolstvo,« je še dejal Štrukelj.
Med 27.000 zaposlenimi v javnem sektorju, ki jim mora delodajalec doplačevati do minimalne plače, jih kar 47 odstotkov dela v vzgoji in izobraževanju. To je eden od pokazateljev neenakosti med javnimi uslužbenci in heterogenega gibanja plač v škodo zaposlenih v tej dejavnosti, kar je eden od dejavnikov, ki so prispevali k temu, da bodo jutri stavkali.
Prihodnji ponedeljek bo glavni stavkovni odbor odločal, kako naprej – ali bodo stavko nadaljevali, na primer enkrat na teden, še v času te vlade, ali bodo dejavnosti prekinili do imenovanja nove, pri čemer od strank pričakujejo, da se kategorično opredelijo do zahtev šolnikov.
Za stavko so se odločili v 643 zavodih, v približno stotih niso dosegli kvoruma, le v treh pa so glasovali proti.
Nujno varstvo bo zagotovljeno
Sviz opozarja, da je okrožnica ministrstva, naj šole in vrtci v sredo zagotovijo minimum delovnega procesa, nezakonita, ker posega v ustavno pravico do stavke. A kot ugotavljajo v združenju osnovnošolskih ravnateljev, bodo šole večinoma ponudile nujno varstvo za otroke od 1. do 3. razreda. Kdo bo z otroki? Ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane Marjan Gorup je dejal, da so se s sindikatom dogovorili: »Ne vemo, kdo od zaposlenih stavka, zato sem prosil sindikalistko, ali se lahko sami dogovorijo, kdo bo v nujnem varstvu. Če namreč jaz sam določim, kdo bo tam, pa se izkaže, da gre za zaposlenega, ki stavka, kršim zakon. Hkrati pa je zelo pomembno tudi, da če kdo ne želi stavkati, da mu delodajalec, torej ravnatelj, da delo.«
Tudi v vrtcih potekajo priprave na sredo, je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj: »Otrok vsekakor ne bomo zavračali, sprejeli bomo tiste, ki potrebujejo nujno varstvo. V nekaterih vrtcih prijav za to sploh ni, ponekod pa je takih tudi do 40 odstotkov vseh otrok.« Nekateri zaposleni so se že vnaprej opredelili, da bodo stavkali v celoti, drugi pa so se odločili za tiho stavko, da bodo torej poskrbeli za otroke, ki jih bodo starši pripeljali v vrtec, vendar bo šlo le za nujno varstvo. Bogatajeva je dejala, da čeprav se komu morda ne zdi primeren čas za stavko, sama opaža, da so pedagoški delavci v res vedno slabšem položaju: »V zadnjih petih letih nisem podpisala niti enega potrdila, ki ga zaposleni potrebujejo za pridobitev kredita. Naš poklic je izrazito feminiziran in žal močno podcenjen. Ne nazadnje gre za pedagoško in ne neko rutinsko delo. Zahtevana so specifična znanja, naše delavke morajo biti pripravljene na vsakokratne različne težave in izzive v skupinah, se ves čas dodatno izobraževati, skratka, to ni poklic, ki bi ga jemali zlahka.«
