Sodišča z določenimi omejitvami delajo naprej
Sistem za videokonference je zastarel in nevzdrževan, zato je le redko v uporabi.
Odpri galerijo
Sodišča sledijo preventivnim ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
Ljubljana - Ob prvi epidemiji se je za nekaj tednov delo sodišč skoraj povsem ustavilo, obravnavali so le primere in postopke, ki so bili nujni. Vodstvo sodišč zdaj preigrava scenarije, kako organizirati delo, če se ukrepi zaostrijo, a za zdaj ne kaže, da se bo ponovil spomladanski scenarij.
Pomembna sprememba v času epidemije je bila, poleg seveda omejenega obsega dela, da procesni in materialni roki niso tekli, kar pa tokrat (vsaj za zdaj) ne velja.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je sicer izdal odredbo o posebnih ukrepih, a bistvenih sprememb ni. »V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje. Uradne ure na sodiščih so nespremenjene, vendar nevabljene stranke lahko na sodišče pridejo le ob predhodnem dogovoru preko objavljenih elektronskih naslovov oziroma telefonskih številk,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču.
Odredba, ki velja od danes, med drugim določa še, da lahko osebe, ki niso vabljene, na sodišče pridejo le ob predhodni najavi. To velja tudi za zemljiške knjige in vpisnike. Sodnik pa bo lahko tudi začasno omejil javnost celotne glavne obravnave.
Zaradi upoštevanja navedenih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje so določeni tudi posebni ukrepi glede vstopa v sodne stavbe. Sodišča bodo določila vstopno točko za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev, na kateri se bodo izvajali vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe.
Če bodo obravnave in naroki izvedene ob navzočnosti oseb, bo razdalja med tistimi, ki niso iz istega gospodinjstva, vsaj 1,5 metra, vsi navzoči pa morajo nositi zaščitno masko. Razpravni prostor bo, skladno s strokovnimi priporočili, razkužen in prezračen. Dodatno se vodijo tudi seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb, kar bo ob morebitni ugotovitvi stika z okuženim olajšalo obveščanje in s tem preprečevanje širjenja virusa.
Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, lahko izvedejo videokonferenčno. Prav tu pa, vsaj tako kaže, kakšnega bistvenega napredka od prve epidemije ni.
Predvsem iz Odvetniške zbornice Slovenije je ob zaustavitvi dela na sodiščih letelo največ kritik, češ da niso dovolj izkoristili tehničnih zmogljivosti za zaslišanja na daljavo, kar bi pomenilo manj zaostankov.
Slovenska okrožna sodišča in največji zapor na Dobu imajo že od leta 2011 vso opremo za zaslišanja prek videokonferenc, a se na napravah bolj ko ne nabira prah. Že pred časom so nam upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnili, da opremo za videokonferenco uporabljajo le pet- do desetkrat na leto.
Vendar je poizvedovanje pokazalo tudi enega glavnih problemov, zakaj sistem za videopovezavo ni v uporabi. V vseh teh letih je namreč postal že zastarel, tudi zaradi preslabega vzdrževanja in pomanjkanja rezervnih delov.
Ministrstvo za pravosodje trenutno načrtuje nakup 11 kompletov videokonferenčne opreme (po enega za največjo razpravno dvorano vsakega okrožnega sodišča) in nakup 11 kompletov manj zmogljive opreme (za potrebe okrajnih sodišč). Za nakup imajo zagotovljenih okoli 500.000 evrov, poskušajo a pridobiti še dodatna sredstva.
Pomembna sprememba v času epidemije je bila, poleg seveda omejenega obsega dela, da procesni in materialni roki niso tekli, kar pa tokrat (vsaj za zdaj) ne velja.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je sicer izdal odredbo o posebnih ukrepih, a bistvenih sprememb ni. »V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje. Uradne ure na sodiščih so nespremenjene, vendar nevabljene stranke lahko na sodišče pridejo le ob predhodnem dogovoru preko objavljenih elektronskih naslovov oziroma telefonskih številk,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču.
Javnost je lahko začasno izključena
Odredba, ki velja od danes, med drugim določa še, da lahko osebe, ki niso vabljene, na sodišče pridejo le ob predhodni najavi. To velja tudi za zemljiške knjige in vpisnike. Sodnik pa bo lahko tudi začasno omejil javnost celotne glavne obravnave.
Zaradi upoštevanja navedenih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje so določeni tudi posebni ukrepi glede vstopa v sodne stavbe. Sodišča bodo določila vstopno točko za stranke, njihove pooblaščence in druge uporabnike sodnih storitev, na kateri se bodo izvajali vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe.
Če bodo obravnave in naroki izvedene ob navzočnosti oseb, bo razdalja med tistimi, ki niso iz istega gospodinjstva, vsaj 1,5 metra, vsi navzoči pa morajo nositi zaščitno masko. Razpravni prostor bo, skladno s strokovnimi priporočili, razkužen in prezračen. Dodatno se vodijo tudi seznami prisotnosti s kontaktnimi podatki vseh prisotnih oseb, kar bo ob morebitni ugotovitvi stika z okuženim olajšalo obveščanje in s tem preprečevanje širjenja virusa.
Na daljavo z zastarelo opremo
Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, lahko izvedejo videokonferenčno. Prav tu pa, vsaj tako kaže, kakšnega bistvenega napredka od prve epidemije ni.
Predvsem iz Odvetniške zbornice Slovenije je ob zaustavitvi dela na sodiščih letelo največ kritik, češ da niso dovolj izkoristili tehničnih zmogljivosti za zaslišanja na daljavo, kar bi pomenilo manj zaostankov.
Slovenska okrožna sodišča in največji zapor na Dobu imajo že od leta 2011 vso opremo za zaslišanja prek videokonferenc, a se na napravah bolj ko ne nabira prah. Že pred časom so nam upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnili, da opremo za videokonferenco uporabljajo le pet- do desetkrat na leto.
Vendar je poizvedovanje pokazalo tudi enega glavnih problemov, zakaj sistem za videopovezavo ni v uporabi. V vseh teh letih je namreč postal že zastarel, tudi zaradi preslabega vzdrževanja in pomanjkanja rezervnih delov.
Ministrstvo za pravosodje trenutno načrtuje nakup 11 kompletov videokonferenčne opreme (po enega za največjo razpravno dvorano vsakega okrožnega sodišča) in nakup 11 kompletov manj zmogljive opreme (za potrebe okrajnih sodišč). Za nakup imajo zagotovljenih okoli 500.000 evrov, poskušajo a pridobiti še dodatna sredstva.
