Šole morajo biti odprte, poziv k ukrepom
Neobvezno samotestiranje v šolah načrtujejo od 1. septembra, v Svizu pa zagovarjajo izključno prostovoljno cepljenje in samotestiranje zaposlenih.
Odpri galerijo
Neobvezno samotestiranje se bo predvidoma nadaljevalo v začetku šolskega leta, tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju si želijo te možnosti. FOTO: Blaž Samec/Delo
Strašenje, kaj vse bo zaprto, če precepljenost ne bo dovolj visoka, je dvignilo obrvi med starši in tudi zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. Ravnatelji vrtcev in šol nimajo še nobenih informacij o novem šolskem letu, niso pa se strinjali, da bi delali reklamo cepljenju ali celo imeli cepilna mesta v šolah, kot je bil tudi eden izmed predlogov. Svetovalna skupina se o usmeritvah v šolah še pogovarja, Sviz pa tako kot lani opozarja, da so počitnice najboljši čas za ukrepe, kot je ureditev prezračevanja.
Ali bo za vstop v vrtec in šolo, tako za otroke kot za zaposlene, pogoj PCT, je vodja posvetovalne skupine dr. Mateja Logar odgovorila, da se o teh vprašanjih aktivno pogovarjajo predstavniki svetovalne skupine, ministrstva za zdravje in ministrstva za izobraževanje, dokončnih usmeritev pa še ni. Ravnatelji ne vedo ničesar, pogoja PCT v šolah verjetno ne bi mogli preverjati. Univerza v Ljubljani je, denimo, že zdaj pri izvajanju izpitov svetovala upoštevanje pogoja PCT, a ni v njihovi pristojnosti, da bi to preverjali.
O kakršnihkoli morebitnih novih pogojih, ki bi jih morali upoštevati zaposleni, prav tako ničesar ne vedo v Svizu, je dejal glavni tajnik Branimir Štrukelj: »Ta ignoranca šolske oblasti, ki je v sozvočju z vlado, ki se ne pogovarja s sindikati, se nadaljuje. Naj pride šolska oblast k pameti in se začne o tem pogovarjati!«
Ravnatelje so prosili, naj staršem posredujejo motivacijsko pismo za cepljenje. Nekateri so ga preposlali, še zdaleč ne vsi, saj večina ravnateljev meni, da je to tema, s katero se mora ukvarjati zdravstvo, ne področje vzgoje in izobraževanja. Ravnatelji bi po drugi strani radi prej kot 24. avgusta, ko je predvideno srečanje z ministrico Simono Kustec, izvedeli, kakšno bo šolsko leto.
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da ravnatelji (spet) še ne vedo ničesar: »Tako ali tako nas vedno postavijo pred dejstvo in se moramo potem sami ukvarjati s starši. Prav zdaj spet kroži neko pismo, da nas bodo obsodili na ne vem kakšnih procesih, ker dovoljujemo maske, samotestiranje, šolo na daljavo. Kot da smo to mi določili.«
Dr. Alojz Ihan je včeraj za Delo pomiril, da četrti val ne bi smel ogroziti pouka, in povedal, da je cepljenje otrok slepa ulica. Drugače je s cepljenjem odraslih. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj in predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar sta dejali, da o teh vprašanjih ravnatelji ne morejo razpravljati, ker gre za stvar zdravstvene stroke. Se pa srednje šole ne strinjajo z morebitno vzpostavitvijo cepilnih centrov v svojih prostorih. Tako Bogatajeva kot Počkarjeva poudarjata, da si želijo, da bi se zaposleni lahko samotestirali doma. Neobvezno samotestiranje v šolah sicer spet načrtujejo od 1. septembra. Do zdaj zanimanja skoraj ni bilo, šolam so razdelili 300.000 testov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje se je konec maja za samotestiranje odločilo 21,1 odstotka dijakov in 31 odstotkov učencev.
Vsi ravnatelji so si edini, da mora pouk potekati v šolah. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da dobivajo številne nasprotujoče si pozive, kako naj ravnajo: »Prevladujejo pozivi, ki so skladni z uradnim stališčem Sviza glede prostovoljnega cepljenja in testiranja doma. Sviz spet zahteva, da naj med počitnicami namestijo prezračevalne naprave, očiščevalce zraka, za kar so nekatere šole same poskrbele. Namesto tega dobivamo destruktivne grožnje, da bo vse zaprto, če se ne bo dovolj ljudi cepilo. Kot da bo to koga prepričalo!«
Ihan je v negotovost postavil le delo na fakultetah. Z Univerze v Ljubljani so odgovorili, da za zdaj kaže, da bo »predvsem na naših večjih članicah študijski proces potekal po hibridnem modelu, vendar je za zdaj še prezgodaj govoriti o tem«. Dodali so, da je predvsem zaradi preprečevanja psihosocialnih stisk »pomembno, da univerze ne bodo spet med prvimi, ki bodo morale zapreti svoja vrata«.
Psihologinja dr. Katja Košir z mariborske filozofske fakultete upa, da bodo univerze poletje izkoristile za zagotavljanje pogojev, da se to ne bo ponovilo. Čeprav so se prilagodili delu na daljavo, so to bile zasilne rešitve: »Za polno razvijanje kompetenc, ki jih študenti potrebujejo, da bodo dobri učitelji, psihologi, pedagogi, inženirji, zdravniki, fizioterapevti in še marsikaj, morajo po letu in pol študija za računalniki končno v polnosti v predavalnice. Pogosto pozabljamo, da študij ni le opremljanje študentov z informacijami, ampak je izrazito formativna izkušnja; študenti so v obdobju izrazitega učenja o sebi, o drugih in tem, kaj pomeni biti dober strokovnjak, in za to potrebujejo podporno študijsko okolje s podpornimi vrstniškimi odnosi ter odnosi z učitelji. Smiselno bi se mi zdelo, da je kombinirana izvedba še vedno možnost le za omejen delež izvedbe oziroma v izjemnih primerih ter za določene skupine udeležencev, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bi jo tako študenti kot učitelji izbirali zaradi večje udobnosti, ne zato ker je ugodnejša za doseganje študijskih izidov.«
Ali bo za vstop v vrtec in šolo, tako za otroke kot za zaposlene, pogoj PCT, je vodja posvetovalne skupine dr. Mateja Logar odgovorila, da se o teh vprašanjih aktivno pogovarjajo predstavniki svetovalne skupine, ministrstva za zdravje in ministrstva za izobraževanje, dokončnih usmeritev pa še ni. Ravnatelji ne vedo ničesar, pogoja PCT v šolah verjetno ne bi mogli preverjati. Univerza v Ljubljani je, denimo, že zdaj pri izvajanju izpitov svetovala upoštevanje pogoja PCT, a ni v njihovi pristojnosti, da bi to preverjali.
O kakršnihkoli morebitnih novih pogojih, ki bi jih morali upoštevati zaposleni, prav tako ničesar ne vedo v Svizu, je dejal glavni tajnik Branimir Štrukelj: »Ta ignoranca šolske oblasti, ki je v sozvočju z vlado, ki se ne pogovarja s sindikati, se nadaljuje. Naj pride šolska oblast k pameti in se začne o tem pogovarjati!«
Promocija cepljenja iz šol?
Ravnatelje so prosili, naj staršem posredujejo motivacijsko pismo za cepljenje. Nekateri so ga preposlali, še zdaleč ne vsi, saj večina ravnateljev meni, da je to tema, s katero se mora ukvarjati zdravstvo, ne področje vzgoje in izobraževanja. Ravnatelji bi po drugi strani radi prej kot 24. avgusta, ko je predvideno srečanje z ministrico Simono Kustec, izvedeli, kakšno bo šolsko leto.
Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da ravnatelji (spet) še ne vedo ničesar: »Tako ali tako nas vedno postavijo pred dejstvo in se moramo potem sami ukvarjati s starši. Prav zdaj spet kroži neko pismo, da nas bodo obsodili na ne vem kakšnih procesih, ker dovoljujemo maske, samotestiranje, šolo na daljavo. Kot da smo to mi določili.«
Dr. Alojz Ihan je včeraj za Delo pomiril, da četrti val ne bi smel ogroziti pouka, in povedal, da je cepljenje otrok slepa ulica. Drugače je s cepljenjem odraslih. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj in predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar sta dejali, da o teh vprašanjih ravnatelji ne morejo razpravljati, ker gre za stvar zdravstvene stroke. Se pa srednje šole ne strinjajo z morebitno vzpostavitvijo cepilnih centrov v svojih prostorih. Tako Bogatajeva kot Počkarjeva poudarjata, da si želijo, da bi se zaposleni lahko samotestirali doma. Neobvezno samotestiranje v šolah sicer spet načrtujejo od 1. septembra. Do zdaj zanimanja skoraj ni bilo, šolam so razdelili 300.000 testov. Po podatkih ministrstva za izobraževanje se je konec maja za samotestiranje odločilo 21,1 odstotka dijakov in 31 odstotkov učencev.
Vsi ravnatelji so si edini, da mora pouk potekati v šolah. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da dobivajo številne nasprotujoče si pozive, kako naj ravnajo: »Prevladujejo pozivi, ki so skladni z uradnim stališčem Sviza glede prostovoljnega cepljenja in testiranja doma. Sviz spet zahteva, da naj med počitnicami namestijo prezračevalne naprave, očiščevalce zraka, za kar so nekatere šole same poskrbele. Namesto tega dobivamo destruktivne grožnje, da bo vse zaprto, če se ne bo dovolj ljudi cepilo. Kot da bo to koga prepričalo!«
Vprašanje fakultet
Ihan je v negotovost postavil le delo na fakultetah. Z Univerze v Ljubljani so odgovorili, da za zdaj kaže, da bo »predvsem na naših večjih članicah študijski proces potekal po hibridnem modelu, vendar je za zdaj še prezgodaj govoriti o tem«. Dodali so, da je predvsem zaradi preprečevanja psihosocialnih stisk »pomembno, da univerze ne bodo spet med prvimi, ki bodo morale zapreti svoja vrata«.
Psihologinja dr. Katja Košir z mariborske filozofske fakultete upa, da bodo univerze poletje izkoristile za zagotavljanje pogojev, da se to ne bo ponovilo. Čeprav so se prilagodili delu na daljavo, so to bile zasilne rešitve: »Za polno razvijanje kompetenc, ki jih študenti potrebujejo, da bodo dobri učitelji, psihologi, pedagogi, inženirji, zdravniki, fizioterapevti in še marsikaj, morajo po letu in pol študija za računalniki končno v polnosti v predavalnice. Pogosto pozabljamo, da študij ni le opremljanje študentov z informacijami, ampak je izrazito formativna izkušnja; študenti so v obdobju izrazitega učenja o sebi, o drugih in tem, kaj pomeni biti dober strokovnjak, in za to potrebujejo podporno študijsko okolje s podpornimi vrstniškimi odnosi ter odnosi z učitelji. Smiselno bi se mi zdelo, da je kombinirana izvedba še vedno možnost le za omejen delež izvedbe oziroma v izjemnih primerih ter za določene skupine udeležencev, saj v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bi jo tako študenti kot učitelji izbirali zaradi večje udobnosti, ne zato ker je ugodnejša za doseganje študijskih izidov.«
