Tiskane izdaje
Ljubljana – Svet Evrope je 12. maja letos na pobudo Slovenije razglasil evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki bo odslej vsako leto 18. novembra. V državem zboru so o tej temi pripravili konferenco.
»Star sem bil deset let, ko sem postal žrtev zlorabe. Verjetno sem eden izmed redkih, ki jim je z leti uspelo prebroditi travme, ki so me spremljale vso puberteto in še dolgo po njej,« je svojo izkušnjo spolne zlorabe na konferenci ob prvem evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki je minulo sredo potekala v državnem zboru, opisal slovenski igralec Boris Cavazza, ki z avtobiografskim romanom in osebnim zgledom spodbuja slovensko javnost k ukrepanju proti spolnemu nasilju nad otroci in drugimi žrtvami. »Vedeti moramo, da se število zlorabljenih otrok na žalost ne zmanjšuje, ampak povečuje,« je opozoril. Namen novega evropskega dne je ozaveščanje o nujnosti preprečevanja takšnih kaznivih dejanj in preprečevanju stigmatizacije žrtev. Poleg tega je namenjen spodbujanju držav k ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (lanzarotska konvencija) ter njenemu polnemu uresničevanju. Pogodbenica lanzarotske konvencije je tudi Slovenija.
Proti prikrivanju
»Pogovor o spolnih zlorabah se mora razširiti tudi v javnem diskurzu. Postati mora tema, o kateri ne bomo govorili za štirimi stenami, ampak javno,« je dejal predsednik državnega zbora Milan Brglez. Poudaril je, da bomo le tako lahko naše otroke zaščitili pred temi dejanji, v njih vzgojili prepričanje, da se položaja žrtve ne smejo sramovati in da morajo o tem s svojimi zaupniki tudi spregovoriti. »Hkrati bomo s tem storilce opozorili, da vemo, da obstajajo, da poznamo njihove namene ter da njihova zavržna dejanja nikoli več ne bodo ostala skrita in prikrita.« Predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja Bašič je izpostavila, da je prav neozaveščeno okolje tisto, ki omogoča zlorabo otrok ter krepi moč storilcev in otrokov molk in njegovo nemoč. »Zloraba žrtev vpliva na celotne generacije, za njihovo varnost in zaščito pa je odgovorna tudi država,« je dejala.
Otroci, ki so doživeli spolno zlorabo, morajo biti slišani, je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. To je globalni problem velikih razsežnosti. Raziskave kažejo, da je vsak peti evropski otrok žrtev spolnega nasilja. Po podatkih policije v Sloveniji vsako leto obravnavajo okoli 200 primerov kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. »Varnost in zaščita otrok sta na prvem mestu,« pa je poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in dodala, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva in huda kršitev človekovih pravic.
Spolna zloraba ima na žrtev hude posledice, njeno življenje pa je zaradi tega močno zaznamovano. Le 36 odstotkov otrok spregovori o zlorabi, kar priča o tem, da lahko na tem področju kot družba še ogromno naredimo. »Spolna zloraba je odnosna travma, saj so ravno ljudje, ki jih otroci poznajo in jim zaupajo, tisti, ki jih zlorabljajo. V imenu ljubezni se otroke zapušča, tepe in spolno zlorablja,« nam je pojasnila predstavnica Ženske svetovalnice Tanja Šket. Od ljudi, ki pridejo v Žensko svetovalnico, jih ima več kot 80 odstotkov izkušnjo spolne zlorabe, pove Šketova, ki meni, da je zelo pomembno, da se odpre javni diskurz o tem hudem problemu. »V Združenju bomo naredili vse, da bo ta dan deležen pozornost vseh, ki so odgovorni za varnost in zaščito otrok tudi preostalih 364 dni v letu,« pa je odločna Bašičeva, ki želi verjeti, da se bo ozaveščenost stopnjevala in da bodo zlorabljeni otroci bolj slišani in prej prepoznani.
***
Ob 10. uri objavljamo intervju z zdravnico, pisateljico in psihoterapevtko Sanjo Rozman, s katero smo se pogovarjali o travmi spolne zlorabe.
