Spoštovanje razlik za prihodnost Evrope

Partizanske pesmi, ki opevajo junaštva, niso propaganda, nastale so iz resničnosti, pravi zgodovinar dr. Repe.
Fotografija: Tovariški stisk rok predsednika vlade Marjana Šarca in prvega predsednika Slovenije Milana Kučana. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Odpri galerijo
Tovariški stisk rok predsednika vlade Marjana Šarca in prvega predsednika Slovenije Milana Kučana. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Menina planina – »Vsi narodi v Evropi moramo biti med seboj povezani v svoji različnosti. Če jih bomo želeli ukalupiti in delati en narod, ne bomo uspešni. Če bomo spoštovali razlike, potem se nam za prihodnost Evrope ni treba bati,« je povedal predsednik vlade Marjan Šarec ob 74. obletnici partizanskega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini. Navzoč je bil tudi partizanski poveljnik Franc Sever Franta, živa legenda takratnih dogodkov.

Po Šarčevem prepričanju je Evropska unija pred novimi izzivi, za kar se bo treba boriti, a ne z orožjem, ampak s pozitivnimi dejanji, saj so za Evropo v preteklosti premnogi padli, »zato ne dovolimo, da propade«. Za vlado, ki jo vodi, pa je dejal, da ni ne proameriška ne proruska, ampak proslovenska in proevropska.

Tovariški stisk rok predsednika vlade Marjana Šarca in prvega predsednika Slovenije Milana Kučana. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Tovariški stisk rok predsednika vlade Marjana Šarca in prvega predsednika Slovenije Milana Kučana. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njegovem morajo vsi slovenski politiki narediti vse, da bo Slovenija nastopala enotno, in ne tako kot zdaj, ko so nekateri proti vladi samo zato, ker ni njihova. »Zdaj nas nekateri, ob razsodbi sodišča o Thompsonovem koncertu, privoščljivo gledajo, češ, kako se je sedanja ministrica, takrat uradnica na upravni enoti, ob prepovedi koncerta zmotila. Zdaj z vsemi silami navijajo za ta koncert, ki je nacionalističen in ga zato tudi v prihodnje ne želimo,« je dejal Šarec in požel gromek aplavz približno tri tisoč navzočih.

Srečanje na Menini planini. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Srečanje na Menini planini. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Zavzel se je za ohranitev Evrope in za njeno širitev na druge države, saj nas različnost bogati. »Ko pa nam hoče kdo vsiljevati svoje, mu je treba povedati, da je pri nas vsak dobrodošel, da pa mora spoštovati našo kulturo in identiteto.



Ne bomo se prilagajali, na svoji zemlji smo mi gospodar,« je rekel Šarec. »Prizadevajmo si za mir. Ne govorimo več o spravi, doživimo jo in udejanjimo jo.«


Meja je bila samo nebo


Menina planina je spomenik v morali in etiki, v hrabrosti in tovarištvu NOB. To je bila borba na življenje in smrt, se takratnih dogodkov spominja legendarni partizanski poveljnik Franc Sever Franta, ki je pri dvaindvajsetih letih marca 1945 z ukano rešil iz sovražnikovega obroča približno 500 bork in borcev. Napisal je knjigo Past in po njej so letos posneli igrano-dokumentarni film Preboj.

Nekdanji predsednik Milan Kučan v družbi s partizanom Francem Severjem Franto. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Nekdanji predsednik Milan Kučan v družbi s partizanom Francem Severjem Franto. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po prepričanju zgodovinarja dr. Boža Repeta so tvorili jedro partizanske vojske mladi ljudje, skoraj še otroci, ki se niso bali ničesar. »Žrtvovanje za svobodo naroda je bilo samoumevno. Za Frantovo generacijo je bila meja samo nebo, zaradi česar so tudi zmagali. Partizanske pesmi, ki govorijo o njihovih junaštvih, niso propaganda, nastale so iz resničnosti. Tega zanosa današnje generacije ne morejo razumeti, niti jih nihče k temu ne spodbuja,« je prepričan Repe.


Režiser kritičen do današnjega časa


»Snemanje filma je potekalo po partizansko, gverilsko. Celoten film smo posneli na realnih lokacijah v snegu in mrazu na višini 1500 metrov, kar je bil pravi izziv. Igralci in ekipe so bili zelo požrtvovalni, da smo projekt uspešno pripeljali do konca,« nam je povedal Dejan Babosek, režiser filma, v katerem je Franto upodobil igralec Domen Valič.

Dejan Babosek, režiser filma Preboj, je kritičen do časa, v katerem živimo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Dejan Babosek, režiser filma Preboj, je kritičen do časa, v katerem živimo. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Babosek je kritičen do današnjega časa in se mu zdi šokantno, da se po tri četrt stoletja od konca druge svetovne vojne nacifašizem spet pojavlja kakor rakasta tvorba. »Po vseh desetletjih svobodomiselnosti in čiščenja zavesti smo se vrnili v čase, za katere smo mislili, da so že zdavnaj minili,« pravi Babosek.

Preberite še:

Komentarji: