Tiskane izdaje
V ptujskem Domu upokojencev (DUP) si letos inšpekcije podajajo kljuko: delovni, socialni in davčni nadzor so razkrili, kakor da je tam skoraj vse narobe. Utaja milijona evrov davka, premalo zaposlenih, dvojno plačevanje gradbenih del in ustvarjanje visokih dobičkov v javnem zavodu so alarmantne stvari, ki so jih izbrskale inšpekcije, posebna civilna iniciativa, ki razmere v domu budno spremlja, pa se je potrudila, da so prišle v javnost.
Ptujski DUP je posebnež med vsemi slovenskimi domovi za starejše. Deluje že na petih lokacijah, z lastnim denarjem je v zadnjih šestih letih zgradil tri nove domove za kar 275 varovancev. Država ni za gradnjo prispevala niti centa, le občine Juršinci, Kidričevo in Koper so jim odstopile parcele in/ali jih oprostile plačila komunalnega prispevka ob gradnji. DUP je s 720 mesti za starejše največji v Sloveniji in zaradi tega z ekonomijo obsega naročil, nakupov in poslovanja lahko tudi veliko prihrani v sistemu, kjer so plačila za varstvo in poslovanje normirana. Delo je strogo organizirano in mnogi zaposleni se pritožujejo nad delovnim ritmom ter širokimi in različnimi zadolžitvami na delovnem mestu. Posebna civilna iniciativa občanov pa z različnimi podatki dokazuje, da je oskrba v domu predraga in pomanjkljiva in da novi domovi rastejo s previsoko obračunanimi oskrbninami, nego in drugimi storitvami za varovance.
Direktorica DUP Kristina Dokl pojasnjuje, od kod jim presežek prihodkov: "Že v 80-ih letih smo začeli načrtno varčevati denar od amortizacije in investicijskega vzdrževanja, ki so nam ga takrat plemenitile še visoke obresti. Leta 2005 smo obnovili enoto v Muretincih z državnim denarjem, potem smo s prihranki začeli graditi enoto v Kidričevem in jo 2008 končali. Odtlej smo po navodilih ministrstva v letnih obračunih prikazovali rezervacije - to je bil denar, s katerim bomo pozneje obnavljali naše zmogljivosti ali jih širili. Prvo leto nekaj, drugo leto smo še nekaj dodali in tako smo zbrali 5,3 milijone evrov prihrankov v teh letih. Ker so bile to namenske rezervacije, nam zanje ni bilo treba in tudi nismo plačevali davka. Zdaj je finančna inšpekcija odločila, da bi bili morali na ta sredstva plačevati 22-odstotni davek kot davek na dobiček in to je za vseh šest let zneslo nekaj nad milijon evrov. Pojasnili smo, da ni šlo za utajo, saj je bil ta denar ves čas razločno prikazan v vseh letnih obračunskih poročilih. Pritrdili so nam, da ni bila niti utaja niti oškodovanje, a smo vseeno morali plačati. Če bi res šlo za utajo, bi zdaj že bila v zaporu, a sem še vedno tu."
Franc Kodela iz civilne iniciative pa je prepičan, da je šlo za utajo davka in poudarja, da je bilo poleg tega uradno znanega "dobička" DUP nekje skritih še kakašnih šest milijonov evrov, na katere je inšpekcija zdaj obračunala neplačani davek. Svet zavoda DUP pa predstavnikom civilne iniciative ne dovoli sodelovanja in dokazovanja njihovih trditev na svojih sejah, kjer bi skupaj najlažje dognali, kakšno je resnično stanje. Nesporno ima DUP med vsemi slovenskimi domovi najnižje izhodiščne cene oskrbe (15,88 evra na dan za oskrbo I) in vse svoje kapacitetet zasedene, pa še čakalno vrsto za sprejem za povrh. Tudi pri teh cenah pomaga ekonomija obsega: vse stvari se vodijo, nabavljajo, organizirajo in nadzirajo iz enega samega mesta. Uprava doma bi po standardih, ki jih priznava in tudi plačuje ministrstvo, lahko obsegala 6 odstotkov celotnega zaposlenega kolektiva: med 311 redno zaposlenimi bi lahko vodstvo štelo 18 ljudi, DUP pa upravlja le šesterica - tu prihranijo dobrih dvanajst plač na mesec. Direktorica nima tajnice, posamezne enote bi morale imeti svoje direktorje in tajnice, če bi bile samostojni zavodi, računovodstvo za celoto vodijo tri zaposlene, pravnica skrbi za vseh pet enot ... "Kadri nam po normativih manjkajo pri poslovodenju, ne v osnovni ali socialni oskrbi."
Civilna iniciativa je razkrila, da je pri gradnji koprske enote DUP dvakrat plačal ista dela. Podjetje Granit, ki je bilo izbrano na natečaju, je pred končanjem zašlo v težave in nekaj podizvajalcem ni prenakazalo tistega, kar je za njihova opravljena dela DUP že plačal. Gradnja bi se bila ustavila, ker so podizvajalci zahtevali poplačilo 1,27 milijona evrov. DUP jih je (še enkrat) poplačal in jim z asignacijami potem plačal še dela, s katerimi so dom končali. Dvojno plačilo je nesporno, preplačilo bodo skušali dobiti iz stečajne mase Granita, se zagovarja direktorica. Pri tem pa ne pozabi povedati, da je bila razpisna vrednost za gradnjo doma po investicijskem programu, ki ga je potrdilo ministrstvo za delo, družino, socailne zadeve in enake možnosti (tam odgovore na naša vprašanja v zvezi z DUP še pripravljajo) kar 9,8 milijonov evrov, pa so ga potem kljub navedenemu dvojnemu plačilu nekaterih del končali za vsega 6,3 milijone evrov. Svet zavoda je po zagotovilih Doklove sprejel odločitev za gradnjo za 9,8 milijonov leta 2009.
Novih enot pa DUP ne bo več gradil, trdi direktorica. "Kapacitet je dovolj, zdaj bomo le še posodabljali in vzorno vzdrževali obstoječe. Že 2002 smo prvi v Sloveniji dobili ISO standard za socialno varstvo.
