Tiskane izdaje
Ste ostali sami v prevelikem stanovanju, ki z vami deli pezo let? O selitvi ne razmišljate, prodaja domačega ognjišča pa je zadnje, kar bi storili v življenju. Kaj pa če bi stanovanje zgolj začasno zamenjali za oskrbovano? Postali najemnik v okolju po vaši meri in svojo nepremičnino oddali v najem mladi družini? Koristili bi sebi in drugim, ne da bi vas psihično zlomilo.
Nove oblike bivanja za starejše
Vabljivo kost je vrgel direktor Stanovanjskega sklada RS (SSRS) Črtomir Remec. Ta državna institucija je namreč glavna izvajalka državne stanovanjske politike, ki populaciji starejših kot prednostni ponuja rešitve za njene specifične bivanjske potrebe: po funkcionalno prilagojenih stanovanjih, bližini kakovostne zdravstvene in druge oskrbe, po druženju in medsebojni pomoči.
V zadnjem času je veliko govora o novih oblikah bivanja za starejše. Država s posebnim projektom promovira njihovo sobivanje: če v skupnosti živi več starejših oseb, je lahko kakovost življenja boljša, stroški nižji, olajšajo se vsakdanja opravila, ljudje niso osamljeni. Zamisli so nesporno dobre, izvedba pa ne bo lahka. Ne le zato, ker je denarja za stanovanjsko oskrbo vedno premalo, ampak bo težko doseči tudi preklop v miselnosti starejših. Od doma, v katerem so živeli vse življenje, se je pač težko ločiti.
Dokaz za to je, denimo, ljubljanski stanovanjski sklad (JSS MOL), ki je že leta 2003 začel ponujati starejšim odkup stanovanja z doživljenjsko rento; do danes so tako odkupili vsega dve stanovanji!
Dejstvo pa je, da se slovensko prebivalstvo stara (leta 2030 bo že četrtina Slovencev starejših od 65 let), bivanjske potrebe starejših so drugačne, povezane z njihovim zdravstvenim in socialnim stanjem, bolj od povprečja so izpostavljeni tveganju revščine. Po anketi Urbanističnega inštituta RS med starejšimi od 50 let skoraj vsi anketiranci živijo v lastni hiši ali stanovanju, in to že večji del življenja, na površini, ki je odločno prevelika za enočlansko gospodinjstvo, potrebna funkcionalne prilagoditve (zlasti kopalnice in stranišča). Več kot štiri petine jih o selitvi ne razmišlja, če bi bilo nujno, bi radi ostali v bližini doma.
Vzeti v najem
Zametek te službe je upravljanje okoli 800 najemnih stanovanj, ki jih je sklad zgradil in jih oddaja za stroškovno najemnino. Fond bodo dopolnjevali z nakupi stanovanj, predvsem pa tako, da jih bodo pridobili v najem od lastnikov, ki se z oddajanjem in s tem povezanimi formalnostmi nočejo sami ukvarjati. Ker pa je ob obstoječi zakonodaji tako delovanje precej tvegano (sklad bi subsidiarno odgovarjal za vso škodo in morebitne neporavnane obratovalne stroške najemnikov), bo začel s previdnimi koraki, saj si noče nakopati nepotrebne finančne izgube.
»Nočemo biti preveč velikopotezni. Zato smo se odločili začeti pri starejših občanih, ki hočejo rešiti svoj stanovanjski problem, a stanovanja nočejo prodati. Večina ga želi ohraniti za dediščino. Po drugi strani pa ga težko vzdržujejo zaradi visokih stroškov ali jim je postalo neprimerno zaradi neprilagojenega dostopa, kopalnice. Takšnim bi v zamenjavo ponudili v najem oskrbovano stanovanje, njihovo pa bi za ta čas oddali drugi prednostni populaciji, mladim družinam, ki potrebujejo večjo stanovanjsko površino,« je pojasnil Remec. Ubili bi torej dve muhi na mah: olajšali bivanje starejših, mladim pa ponudili varen, stroškovno zanimiv najem.
Najprej točka za
Vsekakor bo najprej treba vzpostaviti stalno informacijsko platformo, kjer se bosta srečevala ponudba in povpraševanje. Sklad je že prenovil svoje spletne strani v povezavi s projektom Sobivamo, ki ga vodi okoljsko ministrstvo, izboljšal bo izmenjavo informacij o ponudbi in povpraševanju po javnih najemnih stanovanjih.
Poleg virtualnega bo strankam na voljo tudi fizični prostor za delo s strankami, in to v pritličju SSRS na Poljanski cesti v Ljubljani. Uredili bodo svetovanje najemnikom in najemodajalcem, pravno pomoč, tam bo moč dobiti vzorce najemnih pogodb. Informacijskemu bo sledil izvedbeni del, najprej, kot rečeno, s ponudbo zamenjave starejšim. Pogoj za večji razmah pa je sprememba zakonodaje, drugačna opredelitev obveznosti oziroma odgovornosti lastnikov (najemodajalcev) v stanovanjskem zakonu.
