Stavke medicinskih sester verjetno ne bo, z ministrico dosegli dogovor

Dogovorili so se tudi o izplačevanju nadur.

Objavljeno
07. oktober 2015 16.21
Medicinske sestre
Sandra Hanžič, notranja politika,Pi. K., Ma. F., Delo.si, STA
Sandra Hanžič, notranja politika,Pi. K., Ma. F., Delo.si, STA

Ljubljana - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predstavniki sindikatov v zdravstveni negi so na današnjem sestanku sprejeli več sklepov, med drugim tudi glede standardov in normativov za zdravstveno nego in izplačevanja nadur. Po besedah predsednice sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelke Mlakar se tako verjetno ne bodo odločili za stavko.

Po besedah Mlakarjeve so se na sestanku dogovorili, da se bodo standardi in normativi, ki so jih v zdravstveni in babiški negi pripravili skozi leta in so zbrani v modri knjižici, priznali za strokovna izhodišča in merila za pripravo kadrovskih načrtov za prihodnje leto.

Poleg tega bodo skupaj z ministrstvom novembra začeli pilotni projekt uveljavljanja standardov in normativov na podlagi kategorizacije bolnikov, ki jo je sprejel zdravstveni svet. Pilotni projekt se bo izvajal na intenzivnih oddelkih po vseh zdravstvenih zavodih po državi, pa je po sestanku pojasnila Kolar Celarčeva.

Kot pravi Kolar Celarčeva, je poleg pripravljenih standardov in normativov treba upoštevati tudi povprečno zasedenost postelj. Zato so sprememb lotili postopoma in s pilotnim projektom, saj je zdravstveni sistem izjemno občutljiv.

Hkrati se bodo tudi lotili priprave optimalne mreže intenzivnih terapij v državi, na podlagi česar bodo lahko začeli tudi dolgoročno načrtovati vse zdravstvene profile za prihodnjih 10 ali 15 let.

Prve ugotovitve s pilotnega projekta bodo po besedah Kolar Celarčeve znane pozno spomladi prihodnje leto, saj želijo do konca julija projekt tudi zaključiti. Koliko novih ljudi bodo prihodnje leto zaposlili v zdravstveni negi, ministrica ne želi napovedovati. Poudarja pa, da mora vsako vodstvo zelo odgovorno in premišljeno načrtovati in kadrovati, da bo zaposlenih dovolj ljudi.

Zvonko Vukadinovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pa je poudaril, da časovnih rokov za uveljavitev teh standardov še niso določili, da pa je to dolgotrajno delo, saj se velikokrat pozablja, da ne gre zgolj za medicinske sestre in babice, pač pa za ves kader v zdravstvu in socialnem varstvu.

Sedem milijonov evrov za nadure

Ministrica bo prek svetov zavodov (kjer imajo vladni predstavniki večino) ponovno pozvala vodstva zdravstvenih zavodov, naj zaposlenim v zdravstveni negi izplačajo nadure. Država jim je dolžna sedem milijonov evrov. O tem problemu je spregovoril tudi Vukadinovič, ki je pohvalil Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki da je ugotovilo, da so zahtevki za izplačilo nadur pravi in pravilni. Bolj pa se zapleta na socialnem področju, kjer se direktorji domov za ostarele ne odzivajo. »Dejansko se je prvič pojavila neka strahovlada, da delavci niti ne vlagajo zahtevkov za izplačilo nadur,« opisuje Vukadinovič.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije bo po besedah Mlakarjeve v četrtek kljub vsemu izvedel sejo republiškega odbora, a glede na danes dogovorjeno očitno ne bo stavke, ki so jo napovedovali.

Preoblikovanje izobraževanja za medicinske sestre

»Dogovorili smo se tudi za ustanovitev delovne skupine za reševanje problema kompetenc medicinskih sester, ker te sestre ne zadostijo kompetencam iz direktive. Ta problem že rešujemo skupaj z ministrstvom za izobraževanje in centrom za poklicno izobraževanje, kjer pripravljamo nove izobraževalne programe, zato da ne bi več imeli v prihodnosti izobraževanje poklica, ki je praktično nezaposljiv.« Ministrica je zagotovila, da bo ta sistem uveljavljen že v šolskem letu 2016/2017.

Revizija procesa gradnje urgence in prihodnost otroškega srčnega programa

Ministrica je pokomentirala še druga dogajanja v zdravstvu. Tako je denimo izrazila upanje, da revizija ne bo zaustavila gradnje urgence. Dejala je: »Predvsem me pa žalosti, da se v Sloveniji poslužujemo vseh mogočih, da ne rečem tudi nemogočih pritožb, zaradi tega, da se zavira neke projekte, potem ko se maksimalno trudimo, da zagotovimo finančna sredstva, da najdemo ustrezne nadzornike, izvajalce, da že končno zaključimo to kalvarijo, povezano z novo urgenco, v korist vseh nas pacientov.«

O pozivu ljubljanskega UKC, naj ministrstvo soodloča o prihodnosti otroške srčne kirurgije, pa je ministrica kritično pripomnila, da gre predvsem za prelaganje odgovornosti. Pred sedmimi leti, ko je program nastajal, namreč nihče ni za mnenje povprašal niti ministrstva niti zdravstvenega sveta. Ministrica sicer staršem zagotavlja, da bo dločitev, kakršna koli že bo, prava in strokovna ter varna za najmlajše.