Tiskane izdaje
Stanovanjski program izhaja iz podmene, da mora država ustvariti možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje. To velja za vse skupine prebivalstva, pri čemer program seveda cilja na tiste, katerih možnosti so zdaj omejene: na mlade, mlade družine, starejše, revnejše, ljudi s posebnimi potrebami. Tem bo zagotovil dostop do stanovanja z različnimi finančnimi ukrepi, zakonskimi spremembami in s pilotnimi projekti, seveda v sozvočju z drugimi javnimi politikami, tudi socialno.
Konkretno: v petih letih bo pod taktirko države izvedenih vrsta projektov, ki bodo zagotovili enakopravno obravnavo prebivalcev pri reševanju stanovanjskega vprašanja. V stanovanjsko oskrbo bodo vključili tudi zunanje investitorje. V tej trditvi se skriva tudi odgovor, zakaj pilotni projekti: ker je za »velike« poteze (za vse potrebne investicije države in občin) premalo denarja, nenazadnje pa bo precej trajale tudi najnujnejše prilagoditve zakonodaje.
Ponudba za mlade
Ministrica Irena Majcen je predstavila osem pilotnih projektov oziroma shem. Pilotni projekt zagotavljanja ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, je najbolj razdelan: Nosilec bo SSRS v sodelovanju s predstavniki mladinskih organizacij. V ta namen bodo imenovali projektni svet, ki bo skrbel za pripravo, potrditev, izvajanje, spremljanje in sklepno poročilo. Projekt bo trajal 17 mesecev, razdeljen bo v tri faze.
Za začetek je SSRS dal na voljo šest svojih praznih stanovanj (2 v Borovnici, 2 v Kranju in 2 v Mariboru). Nabor se bo kasneje dopolnjeval s stanovanji sklada in drugih udeležencev na nepremičninskem trgu, po možnosti na lokacijah, kjer bo povpraševanje mladih največje. Sklad bo stanovanja za potrebe pilotnega projekta funkcionalno opremil (z minimalno kuhinjo, osnovnimi omarami, posteljo). Najemnina bo neprofitna, poleg nje bo najemnik plačeval še mesečno uporabnino za opremo, na začetku pa še varščino v višini treh najemnin. Ko bodo projekt pripeljali do izvedbene faze, bodo vse podrobne informacije objavljene na spletnih straneh SSRS. Ker gre za pilotni, torej testni projekt, bo bo enako časovno omejena tudi namestitev: na največ 12 mesecev.
In kdo bo lahko poskusni najemnik? To bodo mladostniki in mladi odrasli obeh spolov, z dovoljenjem za stalno bivanje v Sloveniji, stari od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Prednost bodo imele skupinske prijave mladih za posamezno stanovanje ter mladi, ki izkažejo svojo družbeno aktivnost.
Izvajanje pilotnega projekta bo spremljal projektni svet, na podlagi končne ocene pa bo pripravil predloge za sistemske rešitve za omenjeno ciljno skupino. Pri tem mu bodo v pomoč informacije, zbrane skozi projekt: interes za razpis, tudi glede na stanovanje in lokacijo, število uspešnih oddaj v najem, izpolnjevanje najemnih pogodb, število najemnikov v stanovanju, zadovoljstvo najemnikov, plačilna disciplina, odnos najemnikov do nepremičnine, zadovoljstvo najemodajalcev.
Začasne ali trajne - da bodo le rešitve
Drugi projekt bo testiral idejo o stanovanjskih skupnostih za mlade. To je nova oblika sobivanja, namenjena mladim, ki končajo študij in ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje v študentskih domovih, in za mlade, ki ne študirajo in se želijo osamosvojiti. Gre za začasno rešitev, kjer bo omejeno trajanje najema in starost najemnikov. Stanovanja bi priskrbele občine, njihovi stanovanjski skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije, zadruge itn., SSRS pa bi jih sofinanciral oziroma kreditiral. Sklad bo objavil razpis za partnerje v projektu.
Mladim in mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, naj bi ponudili najem z možnostjo kasnejšega odkupa stanovanja in deljeno lastništvo, v okviru katerega uporabniki pridobijo izključno posest nad stanovanjem in ga tudi v celoti uporabljajo, javnemu skladu, občinam ali neprofitnim stanovanjskim organizacijam pa za njegov solastniški delež plačujejo dogovorjeno mesečno nadomestilo za uporabo.
O javni službi za najemniško upravljanje je bilo že precej govora. Poglavitna ideja je, da bi SSRS deloval kot vmesnik med najemniki in lastniki stanovanj. Tisti zasebni lastniki, ki imajo prazna stanovanja, pa se ne želijo ukvarjati z oddajanjem, bodo lahko svoje nepremičnine za srednjeročno ali dolgoročno obdobje predali v upravljanje javni službi za najemniško upravljanje v okviru SSRS, pa jih bo oddajala v javni najem. Po izteku tega roka bodo lastniki dobili stanovanje vrnjeno, v dogovorjenem stanju in izpraznjeno. Najemnina bo nižja od tržne (motiv za oddajo v javni najem naj bi bila davčna olajšava), fond javnih najemnih stanovanj pa bi se tako lahko precej povečal. Preden bo vzpostavljena služba za najemniško upravljanje, bo verjetno treba prilagoditi kar nekaj sklopov zakonodaje.
Stanovanjske skupnosti za starejše predvidevajo sobivanje starejših oseb v večjih ali skupinskih gospodinjstvih, učinkovite pa bi bile za odpravljanje stanovanjske revščine starejših. To bo možno s priselitvijo starejših v stanovanje druge starejše osebe, ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše, pa tudi z gradnjo, prenovo ali prilagoditvijo stanovanj v bližini dnevnih centrov starejših ali v bližini oskrbnih središč.
Naslednji projekt, odkup stanovanja z doživljenjsko rento sicer ni novost, a se doslej ni prejel, torej ga bo treba prilagoditi in spromovirati.
Za socialno najbolj ogrožene
Pridobivanje namenskih stanovanjskih enot za socialno najbolj ogrožene, katerih zagotavljanje je sicer primarna naloga občin, bo razpisal sklad. V proračunu naj bi poiskali vire za financiranje, občine pa bi prispevale svoj vložek v obliki komunalno opremljenih zemljišč oziroma primernih stanovanjskih površin, potrebnih prenove. Bivalne enote so namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih težav ranljivih skupin prebivalstva, tj. prebivalcev, ki ostanejo brez strehe nad glavo ali jim grozi brezdomstvo, in prebivalcev, ki živijo v nevzdržnih razmerah.
In slednjič, ministrstvo je predvidelo tudi shemo za stanovanjske enote za deložirane posameznike in družine. Pilotni projekt, ki bo pokazal smer sistemski rešitvi, bodo pripravili ministrstvi za okolje in delo, SSRS in humanitarne organizacije.
Pilotnih projektov ne bo financiral državni proračun, ampak nosilci (predvsem SSRS) in sodelujoči izvajalci, upoštevaje načeli smotrnosti in učinkovitosti rabe javnih sredstev.
