Tiskane izdaje
Trebnje, Novo mesto – Peripetij okrog očitno propadlega novomeškega projekta Cerod 2 imajo dovolj v občinah Trebnje, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Mirna, zato bodo ostanek komunalnih odpadkov na mehansko in biološko obdelavo (MBO) s 1. januarjem vozili na ljubljansko Barje.
Svet županov 15 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin je sicer včeraj še za deset dni odložil odločitev o izvedbi druge faze projekta regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Cerod 2) v Leskovcu pri Brusnicah. Rok za dokončanje je 31. december, gradbeno dovoljenje pa so pridobili šele pred tednom dni. Župani so se strinjali, da z odločitvijo počakajo do podpisa pogodbe o sofinanciranju z državo, od izvajalca ribniškega Rika pa do 6. maja pričakujejo garancijo, da bo do konca leta izvedel najmanj večino projekta.
Krška občina si je zaradi zamud s Cerodom 2 uredila svojo predelavo, vendar zaenkrat ne odstopa od projekta. Župan Miran Stanko je sicer skoraj prepričan, da si bo moralo 15 občin v JV Sloveniji samih zgraditi obrate za predelavo odpadkov za okoli 20.000 ton, kar naj bi stalo od 10 do 12 milijonov evrov.
Občine bežijo v Ljubljano
Svet ustanoviteljev ljubljanskega Holdinga pa je medtem že obravnaval predlog ljubljanske Snage za pristop štirih novih občin jugovzhodne Slovenije k projektu Rcero Ljubljana in se strinjal z besedilom pogodbe o skupnem ravnanju z odpadki. Hkrati so pooblastili ljubljanskega župana Zorana Jankovića za podpis omenjene pogodbe.
V začetku prihodnjega leta bo na vseh smetiščih mogoče odlagati le ustrezno obdelane odpadke. Po besedah direktorja trebanjske komunale Stanka Tomšiča ima ta del Dolenjske z Rcerom sinergijski interes, v okviru katerega bodo del obdelanih odpadkov na prihodnjem ljubljanskem obratu MBO odlagali na deponiji Globoko, za katero je Arso izdal okoljevarstveno dovoljenje do leta 2023 oziroma do zapolnitve deponije leta 2029.
Občine so leta 2013 podpisale pismo o nameri s podjetjem Cerod oziroma novomeško občino, da bi v Leskovcu obdelovali tudi njihove odpadke vendar pod pogojem obojestranskega interesa in transparentnega vodenja dobrih 32 milijonov evrov vrednega projekta. »Mi z vsemi dolenjskimi občinami in javnimi podjetji dobro sodelujemo, vendar nam na področju obdelave in odlaganja odpadkov ni uspelo najti sinergijskih učinkov. Verjetno je ključni vzrok to, da novomeški Cerod dolgoročno ne potrebuje dodatnih kapacitet za odlaganje odpadkov, nam pa je ključno zapolniti proste kapacitete na odlagališču Globoko. Le na ta način bomo lahko ohranili cene ravnanja s komunalnimi odpadki na podobni ravni, kot so zdaj,« je prepričan Tomšič. Trebanjski župan Alojzij Kastelic je opozoril, da je za nespremenjeno ceno smetarine pomembno dosledno ločevanje odpadkov na izvoru. Če ne bo šlo drugače, bodo morali začeti tudi kaznovalno politiko. Doslej so občanom izdali že tisoč opozoril.
Bojijo se Kostaka
Kastelic obžaluje, da je projekt Cerod 2 tik pred propadom in da odgovorni ne vedo, kaj bi radi. »Lahko jih doleti tudi vračanje evropskih finančnih sredstev. Mi v takšni zgodbi nočemo biti, zato želimo sodelovati z Ljubljano, s katero nas povezuje tudi dobra prometna infrastruktura. Tako razmišlja še marsikateri župan iz JV Slovenije, saj se bojijo višjih cen smetarine, če bo obrat za MBO res pristal v rokah krškega podjetja Kostak. To ni javno podjetje, temveč gospodarska družba in bo sama določala ceno obdelave.
