Pred 25 leti se je obetala renesansa dnevnega tiska

Pred 25 leti se je obetala renesansa dnevnega tiska. Ob treh dnevnikih sta hkrati z osamosvojitvijo na trg prišla še dva nova, Slovenske novice in Slovenec. Mednarodni mediji pa so usodno vplivali na zahodno javno mnenje glede ravnanja jugoslovanske vojske.

»Štirih sovražnih časnikov se moram bati bolj kot tisoč bajonetov,« je nekoč zdavnaj povedal Napoleon Bonaparte. Na začetku leta 1991 je imela Slovenija tri dnevne časopise, Delo, Dnevnik in Večer. Če naj bi bil dnevni tisk nevarnejši od tisoč bajonetov, je moral nastati še četrti dnevnik. Morda tudi peti. V tednih pred osamosvajanjem so se zato začeli tudi manevri osvajanja časopisnega trga. Družba Delo je maja 1991 na noge postavila časnik Slovenske novice, nekaj deset metrov stran od Delove stolpnice pa je družba Slovenec, d. o. o., obujala časnik Slovenec, ki je zadnjič izšel maja 1945.

Časnik Slovenec je na trg odletel s pospeškom demografsko inspiriranega gesla: »70 tisoč Slovencev več!« Slovenske novice so obljubljale, da bodo na preži 24 ur na dan. Slovenec je stavil na bralce z desne polovice skupnosti, Slovenske novice pa so se lotile zasedanja še neraziskanega tabloidnega dela časopisnega trga. Slovenec je drugič ugasnil novembra 1996, Slovenske novice pa so danes dnevni časnik z najvišjo naklado.

Oglas na barikadi

Jure Apih, v tistem obdobju direktor trženja in član uprave družbe Delo, se spominja, da so tudi v času vojne razmišljali o gospodarskih zadevah in trženju. Ker so po državi zrasle barikade, betonske piramide in jekleni španski jezdeci, so tuhtali, kako bi te ovire uporabili za marketinške potrebe. In ker je imel takratni namestnik odgovornega urednika Dela Danilo Slivnik dobre kontakte na ministrstvu za obrambo, je, kot se spominja Apih, izposloval dovoljenje, da barikade lahko spremenijo v oglaševalski medij. »Meta Dobnikar je oblikovala podobo, v repru so nam naredili film, nekdo je izdelal sito,« se gverilskega oglaševanja spominja Apih. S pomočjo sita, valjčka in barve so se potem mlajši kadri lotili barvanja betonskih protitankovskih ovir.

Kreativnost je nekaj dobrega, mir pa je še veliko boljši. »Vojne je bilo prej konec, preden bi se z izvirno oglaševalsko podobo lahko postavili,« danes pripoveduje Apih.

Da štirje sovražni časopisi naredijo več škode kot tisoč bajonetov, so zelo hitro začutili tudi v Beogradu. Mednarodni mediji morda niso bili naklonjeni slovenski osamosvojitvi, še veliko manj razumevanja pa so kazali do tankovskih in letalskih manevrov jugoslovanske vojske.