Stranke strašile in lagale z družbenimi omrežji, Janša in Cerar s številnimi lažnimi sledilci
Tviterašica je v mesecu dni objavila skoraj 11.000 tvitov z domoljubno vsebino. Sledilce lahko za nekaj deset evrov kupi vsak na spletu.
Odpri galerijo
Številni profili so se na omrežjih pojavili tik pred volilno kampanjo, po njej pa bolj ali manj potihnili. FOTOMONTAŽA: Miša Arko
Ljubljana – Sejanje strahu, nestrpnosti in laži so zaznamovali tudi letošnjo volilno kampanjo. Takšnih objav na družbenih omrežjih niso intenzivno delili le nekateri znani člani strank, temveč tudi uporabniki s skritim ali lažnim profilom, ki so razširjali predvsem radikalna politična sporočila.
Tviterašica Aleksan61182821 je v mesecu dni objavila skoraj 11.000 tvitov z domoljubno vsebino, kar je okoli 350 objav na dan. Uporabnik Slovenec Sem več kot 17.000 sledilcem na facebooku vsak dan sporoča, naj Slovenija zavaruje svoje meje. Uporabnica Magda Posavec s tujo profilno fotografijo je na facebooku z več deset objavami na dan napadala izključno nasprotnike stranke SDS. Vsi trije so se tako kot številni drugi brez osebnih podatkov na omrežju pojavili tik predvolilno kampanjo, po njej pa bolj ali manj potihnili.
Hitro nabiranje stikov, nepopolni osebni podatki, manjkajoča ali tuja profilna fotografija so nekatere značilnosti tako imenovanih lažnih profilov na omrežjih, komentira Peter Šepetavc, strokovnjak za spletno komuniciranje. »Ljudje, ki jih upravljajo, večinoma ne delijo političnih objav, ampak z všečnimi vsebinami poskušajo pridobiti čim več povezav.« Tik pred vsakimi volitvami pa se pojavijo tudi profili s skrajnimi stališči, ki delijo vsebine strankarskih trobil in škandalozna razkritja, pojasnjuje sogovornik.
Vpliv lažnih profilov na volilni rezultat ni raziskan, saj je motiv volivcev za izbiro določene politične opcije težko oceniti. Objave na teh profilih prepričujejo predvsem že prepričane, ni pa po mnenju Petra Šepetavca izključeno, da bi ob bolj organiziranem nastopu tovrstna akcija prevesila tehtnico. »O tistih, ki te profile upravljajo, ne vemo ničesar, sistematičnost objav pa kaže na njihovo organiziranost,« dodaja komunikologinja Tamara Langus.
Politični aktivisti z lažnimi profili poskušajo ustvariti napačen vtis, da število objav in aktivnost na družbenih omrežjih prikazujeta dejanska družbena razmerja, pojasnjuje: »Poleg tega, da sejejo strah in lažne informacije, kar je nedvomno škodljivo, opravljajo še dve vlogi – na ta način lahko pripadniki politične stranke združujejo svoje pripadnike in izkazujejo premoč nad drugimi.«
Za bolj sofisticirano širjenje propagandnega stroja pa so na voljo tudi specializirane agencije in sistemi iz tretjih držav, s katerimi poskuša nekdo vplivati na volilni rezultat. Za uspeh je predvsem pomembno, da si lažni profili naberejo čim več avtentičnih sledilcev. »Ali se tovrstni prijemi uporabljajo tudi pri nas, ne vemo,« komentira sogovornik.
Ena od spletnih storitev, ki preverjajo avtentičnost sledilcev, je twitteraudit. Ta lahko za vsak profil na twitterju izračuna metriko, na podlagi katere napove verjetnost, ali je sledilec prava oseba, kar doseže na podlagi analize števila tvitov, datuma zadnje objave in razmerja med sledilci in prijatelji.
Tako podatki servisa kažejo, da ima twitter profil predsednika stranke SMC Mira Cerarja 59 odstotkov lažnih sledilcev, profil predsednika stranke SDS Janeza Janše pa 77 odstotkov lažnih sledilcev. »To točkovanje seveda ni popolno in ga ne smemo uporabiti za oceno o individualnih sledilcih. Je pa odličen način za oceno deleža tistih, pridobljenih neorgansko,« komentira Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan.
Tako facebook kot twitter poskušata lažne profile odkrivati in brisati, kar je v primeru, ko za njimi stojijo resnični ljudje, veliko težje, komentira Tamara Langus. Vprašanje pa je še, dodaja Peter Šepetavc, kdaj regulacija postane omejevanje svobode – ali pa tovrstna regulacija postane za posameznika nevarna.
Tviterašica Aleksan61182821 je v mesecu dni objavila skoraj 11.000 tvitov z domoljubno vsebino, kar je okoli 350 objav na dan. Uporabnik Slovenec Sem več kot 17.000 sledilcem na facebooku vsak dan sporoča, naj Slovenija zavaruje svoje meje. Uporabnica Magda Posavec s tujo profilno fotografijo je na facebooku z več deset objavami na dan napadala izključno nasprotnike stranke SDS. Vsi trije so se tako kot številni drugi brez osebnih podatkov na omrežju pojavili tik predvolilno kampanjo, po njej pa bolj ali manj potihnili.
Hitro nabiranje stikov, nepopolni osebni podatki, manjkajoča ali tuja profilna fotografija so nekatere značilnosti tako imenovanih lažnih profilov na omrežjih, komentira Peter Šepetavc, strokovnjak za spletno komuniciranje. »Ljudje, ki jih upravljajo, večinoma ne delijo političnih objav, ampak z všečnimi vsebinami poskušajo pridobiti čim več povezav.« Tik pred vsakimi volitvami pa se pojavijo tudi profili s skrajnimi stališči, ki delijo vsebine strankarskih trobil in škandalozna razkritja, pojasnjuje sogovornik.
Lažni sledilci slovenskih politikov.
Izkazovanje moči
Vpliv lažnih profilov na volilni rezultat ni raziskan, saj je motiv volivcev za izbiro določene politične opcije težko oceniti. Objave na teh profilih prepričujejo predvsem že prepričane, ni pa po mnenju Petra Šepetavca izključeno, da bi ob bolj organiziranem nastopu tovrstna akcija prevesila tehtnico. »O tistih, ki te profile upravljajo, ne vemo ničesar, sistematičnost objav pa kaže na njihovo organiziranost,« dodaja komunikologinja Tamara Langus.
Politični aktivisti z lažnimi profili poskušajo ustvariti napačen vtis, da število objav in aktivnost na družbenih omrežjih prikazujeta dejanska družbena razmerja, pojasnjuje: »Poleg tega, da sejejo strah in lažne informacije, kar je nedvomno škodljivo, opravljajo še dve vlogi – na ta način lahko pripadniki politične stranke združujejo svoje pripadnike in izkazujejo premoč nad drugimi.«
Sledilce, ki samodejno objavljajo naročene objave, lahko za nekaj deset evrov kupi vsak na spletu. To služi predvsem dviganju števila sledilcev, kar po mnenju Šepetavca ni problematično: »Če se nekdo rad kiti s tem, da ima veliko sledilcev, je to nečimrnost brez podlage – dokler je namen sledilcev, da se ob profilu pojavi visoka številka.«
Za bolj sofisticirano širjenje propagandnega stroja pa so na voljo tudi specializirane agencije in sistemi iz tretjih držav, s katerimi poskuša nekdo vplivati na volilni rezultat. Za uspeh je predvsem pomembno, da si lažni profili naberejo čim več avtentičnih sledilcev. »Ali se tovrstni prijemi uporabljajo tudi pri nas, ne vemo,« komentira sogovornik.
Prednjačita Cerar in Janša
Ena od spletnih storitev, ki preverjajo avtentičnost sledilcev, je twitteraudit. Ta lahko za vsak profil na twitterju izračuna metriko, na podlagi katere napove verjetnost, ali je sledilec prava oseba, kar doseže na podlagi analize števila tvitov, datuma zadnje objave in razmerja med sledilci in prijatelji.
Tako podatki servisa kažejo, da ima twitter profil predsednika stranke SMC Mira Cerarja 59 odstotkov lažnih sledilcev, profil predsednika stranke SDS Janeza Janše pa 77 odstotkov lažnih sledilcev. »To točkovanje seveda ni popolno in ga ne smemo uporabiti za oceno o individualnih sledilcih. Je pa odličen način za oceno deleža tistih, pridobljenih neorgansko,« komentira Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan.
Tako facebook kot twitter poskušata lažne profile odkrivati in brisati, kar je v primeru, ko za njimi stojijo resnični ljudje, veliko težje, komentira Tamara Langus. Vprašanje pa je še, dodaja Peter Šepetavc, kdaj regulacija postane omejevanje svobode – ali pa tovrstna regulacija postane za posameznika nevarna.
Odziv SMCČlanek »Stranke strašile in lagale z družbenimi omrežji«, objavljen v Delu, 6. junija 2018, namiguje, da naj bi komuniciranje Stranke modernega centra in njenega predsednika na družbenem omrežju Twitter temeljilo tudi na kupovanju lažnih profilov. Bralci so si tako lahko ustvarili povsem napačen vtis o strankinem profilu in profilu njenega predsednika na tem omrežju in njunem komuniciranju z javnostmi nasploh.
Zato dovolite nekaj pojasnil:
- Ne Stranka modernega centra, ne kabinet predsednika vlade, nista nikoli kupovala sledilcev na družbenem omrežju Twitter.
- Profil predsednika vlade je bil namenoma dostopen za sledenje vsem, saj so si njegovi upravljavci želeli, da bi delo in stališča predsednika doseglo kar največ ljudi. Ker profila niso zaklepali, tudi niso imeli vpliva na to, kdo vse predsedniku sledi. Med sledilci res najdemo tudi profile, ki bi na prvi pogled lahko bili lažni. Vendar, če te profile natančneje analizirate, lahko ugotovite, da gre za profile, ustvarjene na »desnem polu« slovenske družbenomedijske scene. Nekatere od teh sledilcev so upravljavci profila zaradi pretirano žaljivih vsebin že blokirali in jim onemogočili sledenje profila. Teh sledilcev ni malo in ker med njimi skorajda ni naklonjenih delu in osebnosti dr. Mira Cerarja, lahko ta »pojav« za načrtno aktivnost upravljavcev profila dr. Mira Cerarja označi samo nekdo, ki dejstev noče ali ne zna videti.
- Drugi problematičen del članka pa je sklicevanje na orodje twitteraudit, ko gre za ugotavljanje avtentičnosti profilov na tem omrežju. Kot navaja tudi avtorica članka, gre za orodje, ki lahko napove verjetnost, ne more pa z gotovostjo dokazati lažnost profila. Pomanjkljivost tega orodja je, da lahko za lažne označi tudi povsem nesporne profile uporabnikov, ki so zelo aktivni v določenem obdobju, sicer pa ne. To se je, denimo, dogajalo prav v primeru Stranke modernega centra v obdobju pred in med nedavno kampanjo. Veliko njenih članov, tudi kandidatov za poslance, si je ustvarilo twitter profile v tem obdobju. Ker pred tem niso bili aktivni na omenjenem socialnem omrežju in ker imajo manj sledilcev od tistih, ki jim sledijo, so posledično takoj označeni kot verjetno lažni profili.
- V Stranki modernega centra razumemo socialna omrežja kot enakovredno komunikacijsko polje vsem drugim klasičnim medijem. Na njih si prizadevamo za argumentirano in strpno razpravo, žaljivih vsebin ne objavljamo in se do njih dosledno ograjujemo tudi, če se tu pa tam primerijo komu od naših članov. Tako kot sicer, tudi na socialnih omrežjih ne kupujemo simpatij in pozornosti s prozornimi triki in namišljenimi množicami. Stavimo na resnico in dobronamernost in močno upamo, da v tem nismo več edini.
Anuša Gaši
vodja odnosov z javnostmi SMC
Zato dovolite nekaj pojasnil:
- Ne Stranka modernega centra, ne kabinet predsednika vlade, nista nikoli kupovala sledilcev na družbenem omrežju Twitter.
- Profil predsednika vlade je bil namenoma dostopen za sledenje vsem, saj so si njegovi upravljavci želeli, da bi delo in stališča predsednika doseglo kar največ ljudi. Ker profila niso zaklepali, tudi niso imeli vpliva na to, kdo vse predsedniku sledi. Med sledilci res najdemo tudi profile, ki bi na prvi pogled lahko bili lažni. Vendar, če te profile natančneje analizirate, lahko ugotovite, da gre za profile, ustvarjene na »desnem polu« slovenske družbenomedijske scene. Nekatere od teh sledilcev so upravljavci profila zaradi pretirano žaljivih vsebin že blokirali in jim onemogočili sledenje profila. Teh sledilcev ni malo in ker med njimi skorajda ni naklonjenih delu in osebnosti dr. Mira Cerarja, lahko ta »pojav« za načrtno aktivnost upravljavcev profila dr. Mira Cerarja označi samo nekdo, ki dejstev noče ali ne zna videti.
- Drugi problematičen del članka pa je sklicevanje na orodje twitteraudit, ko gre za ugotavljanje avtentičnosti profilov na tem omrežju. Kot navaja tudi avtorica članka, gre za orodje, ki lahko napove verjetnost, ne more pa z gotovostjo dokazati lažnost profila. Pomanjkljivost tega orodja je, da lahko za lažne označi tudi povsem nesporne profile uporabnikov, ki so zelo aktivni v določenem obdobju, sicer pa ne. To se je, denimo, dogajalo prav v primeru Stranke modernega centra v obdobju pred in med nedavno kampanjo. Veliko njenih članov, tudi kandidatov za poslance, si je ustvarilo twitter profile v tem obdobju. Ker pred tem niso bili aktivni na omenjenem socialnem omrežju in ker imajo manj sledilcev od tistih, ki jim sledijo, so posledično takoj označeni kot verjetno lažni profili.
- V Stranki modernega centra razumemo socialna omrežja kot enakovredno komunikacijsko polje vsem drugim klasičnim medijem. Na njih si prizadevamo za argumentirano in strpno razpravo, žaljivih vsebin ne objavljamo in se do njih dosledno ograjujemo tudi, če se tu pa tam primerijo komu od naših članov. Tako kot sicer, tudi na socialnih omrežjih ne kupujemo simpatij in pozornosti s prozornimi triki in namišljenimi množicami. Stavimo na resnico in dobronamernost in močno upamo, da v tem nismo več edini.
Anuša Gaši
vodja odnosov z javnostmi SMC
