Stranke v kampanjah naredile več napak kot dobrih potez
Pred evropskimi volitvami najbolje kaže SDS. V kampanji notranjepolitičnih tem (še) brez presenečenj.
Odpri galerijo
Za oglasne plakate in televizijske oglase so finančno izčrpane stranke po državnozborskih in lokalnih volitvah vložile le malo. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Tekma za osem mest v evropskem parlamentu ni postregla z bistvenimi dogodki, prav lahko, da bodo ključno vlogo odigrali zadnji teden kampanje in nastopi kandidatov na soočenjih. Po analizah, ki so jih opravili pri Mediani, imajo večjo vlogo kot nosilci Igor Šoltes, Tanja Fajon, Angelika Mlinar in Zmago Jelinčič, pri LMŠ pa igra značilno večjo vlogo stranka.
Kampanja evropskih volitev se je in se bo najverjetneje vrtela okoli notranjepolitičnih tem, zato Miro Haček s fakultete za družbene vede poudarja, da bo nedeljsko glasovanje tudi glasovanje o tem, kateri strani volivci bolj zaupajo: koalicijski, opozicijski ali zunajparlamentarni. »Doslej ni bilo nobenega posebnega presenečenja. Morda presenečajo le dosedanji evropski poslanci, ki se zdijo naveličani kampanje oziroma ponovne kampanje, z izjemo evroposlanca Igorja Šoltesa, ki ve, da se mora za izvolitev bolj potruditi,« meni Haček.
Tako kot v prejšnjih evropskih kampanjah so kandidati, ki so nižje postavljeni na listah, bolj aktivni in inovativni, saj so njihov edini način izvolitve prednostni glasovi. Osmopostavljeni na listi NSi Žiga Turk na primer s pridom uporablja vse kanale družbenih omrežij in se udeležuje tudi soočenj. Četrtopostavljeni na skupni listi SDS in SLS Franc Bogovič, ki izstopa po številu intervjujev med nenosilci, pa pravi, da si z vrstnim redom na listi ne beli glave, saj se mu je leta 2014 uspelo v Bruselj uvrstiti z osmega mesta.
V tokratni anketi Mediane je podpora listi SDS in SLS nižja, kot je bila pred enim mesecem. »Po eni strani so nekoliko manj navzoči v medijih, po drugi pa so v svojih nastopih zavzeli bolj sredinsko in umirjeno pozicijo. Tisti, ki zagovarjajo bolj skrajna stališča in so prej glasovali za SDS, so šli k bolj skrajnim strankam, med drugim k Jelinčičevi SNS in Brščičevi Domovinski ligi,« razmišlja Janja Božič Marolt iz Mediane. Pri SDS so se torej porezali robovi Gaussove krivulje in je ostala sredina. Čeprav trenutno kaže, da bo približno 60 odstotkov ljudi, ki bi volili SDS na parlamentarnih volitvah, obkrožilo SDS in SLS tudi na evropskih, Janja Božič Marolt pričakuje, da bo delež vseeno večji, kot kaže ta anketa, saj ima SDS zvesto volilno telo, ki se dosledno udeležuje volitev, marsikdo, ki je podporo izrekel kateri drugi listi, pa ne.
Iz podobnih razlogov – da imajo svojo zvesto bazo – ocenjuje, da bodo višji tudi odstotki Levice in Desusa. Vsekakor pa bi bilo danes preveč tvegano napovedovati, kaj se bo zgodilo prihodnjo nedeljo.
Za zdaj nobena od peterice zunajparlamentarnih strank ali list – Domovinska liga, Zedinjena Slovenija, Zeleni Slovenije, Dobra država in Povežimo se – nima večjih možnosti za osvojitev sedeža v evropskem parlamentu. »Pri nas nimamo poštene in enakovredne kampanje, zunajparlamentarne stranke težko pridejo v medije. Izpostavljenost bi si lahko tudi plačale, a so za to potrebni finančni vložki,« ugotavlja Miro Haček in dodaja, da se mu osebno njihova kakovost ne zdi bistveno slabša od kandidatov parlamentarnih strank, le prave priložnosti ne dobijo. Ker so volivci naveličani parlamentarnih strank, pa bi bila povsem možna tudi presenečenja zunajparlamentarnih ali manjših parlamentarnih strank, če bi jih dovolj spoznali.
Za oglasne plakate in televizijske oglase so finančno izčrpane stranke po državnozborskih in lokalnih volitvah vložile le malo. Večina stavi na spletno komuniciranje, a zmagovalca pri tvorjenju letošnje kampanje za volitve v evropski parlament strokovnjak za marketing in dolgoletni profesor s fakultete za družbene vede Miro Kline ne vidi. »Vsi so naredili več napak kot pravih stvari pri snovanju in izvedbi letošnje kampanje,« je kritičen ob analizi njihovega komuniciranja na spletu. Kot popolna poraženca je označil Ireno Jovevo oziroma njeno LMŠ, ki na svoji spletni strani ponuja le generične vsebine in komunicira enosmerno, ter Igorja Šoltesa in njegov Desus, ki ima zastarelo spletno stran brez vsebinskega poudarka na EU-volitvah in prav tako brez dialoga z volivci. Kot najbolj negativno presenečenje pa Kline ocenjuje SDS in Milana Zvera, kjer je sicer vse narejeno, kot je najbolj prav, a vsebino usmerjajo le v kritiko svojih tekmecev. »Namesto reševanja resničnih problemov EU postajajo vojaki enoumja, sovražniki demokracije,« še izpostavlja Kline.
Kampanja evropskih volitev se je in se bo najverjetneje vrtela okoli notranjepolitičnih tem, zato Miro Haček s fakultete za družbene vede poudarja, da bo nedeljsko glasovanje tudi glasovanje o tem, kateri strani volivci bolj zaupajo: koalicijski, opozicijski ali zunajparlamentarni. »Doslej ni bilo nobenega posebnega presenečenja. Morda presenečajo le dosedanji evropski poslanci, ki se zdijo naveličani kampanje oziroma ponovne kampanje, z izjemo evroposlanca Igorja Šoltesa, ki ve, da se mora za izvolitev bolj potruditi,« meni Haček.
Tako kot v prejšnjih evropskih kampanjah so kandidati, ki so nižje postavljeni na listah, bolj aktivni in inovativni, saj so njihov edini način izvolitve prednostni glasovi. Osmopostavljeni na listi NSi Žiga Turk na primer s pridom uporablja vse kanale družbenih omrežij in se udeležuje tudi soočenj. Četrtopostavljeni na skupni listi SDS in SLS Franc Bogovič, ki izstopa po številu intervjujev med nenosilci, pa pravi, da si z vrstnim redom na listi ne beli glave, saj se mu je leta 2014 uspelo v Bruselj uvrstiti z osmega mesta.
SDS glasove odnaša DOM in SNS
V tokratni anketi Mediane je podpora listi SDS in SLS nižja, kot je bila pred enim mesecem. »Po eni strani so nekoliko manj navzoči v medijih, po drugi pa so v svojih nastopih zavzeli bolj sredinsko in umirjeno pozicijo. Tisti, ki zagovarjajo bolj skrajna stališča in so prej glasovali za SDS, so šli k bolj skrajnim strankam, med drugim k Jelinčičevi SNS in Brščičevi Domovinski ligi,« razmišlja Janja Božič Marolt iz Mediane. Pri SDS so se torej porezali robovi Gaussove krivulje in je ostala sredina. Čeprav trenutno kaže, da bo približno 60 odstotkov ljudi, ki bi volili SDS na parlamentarnih volitvah, obkrožilo SDS in SLS tudi na evropskih, Janja Božič Marolt pričakuje, da bo delež vseeno večji, kot kaže ta anketa, saj ima SDS zvesto volilno telo, ki se dosledno udeležuje volitev, marsikdo, ki je podporo izrekel kateri drugi listi, pa ne.
Iz podobnih razlogov – da imajo svojo zvesto bazo – ocenjuje, da bodo višji tudi odstotki Levice in Desusa. Vsekakor pa bi bilo danes preveč tvegano napovedovati, kaj se bo zgodilo prihodnjo nedeljo.
Kje so zunajparlamentarne stranke in liste?
Za zdaj nobena od peterice zunajparlamentarnih strank ali list – Domovinska liga, Zedinjena Slovenija, Zeleni Slovenije, Dobra država in Povežimo se – nima večjih možnosti za osvojitev sedeža v evropskem parlamentu. »Pri nas nimamo poštene in enakovredne kampanje, zunajparlamentarne stranke težko pridejo v medije. Izpostavljenost bi si lahko tudi plačale, a so za to potrebni finančni vložki,« ugotavlja Miro Haček in dodaja, da se mu osebno njihova kakovost ne zdi bistveno slabša od kandidatov parlamentarnih strank, le prave priložnosti ne dobijo. Ker so volivci naveličani parlamentarnih strank, pa bi bila povsem možna tudi presenečenja zunajparlamentarnih ali manjših parlamentarnih strank, če bi jih dovolj spoznali.
Kako stranke komunicirajo na spletu? »Slabo!«
Za oglasne plakate in televizijske oglase so finančno izčrpane stranke po državnozborskih in lokalnih volitvah vložile le malo. Večina stavi na spletno komuniciranje, a zmagovalca pri tvorjenju letošnje kampanje za volitve v evropski parlament strokovnjak za marketing in dolgoletni profesor s fakultete za družbene vede Miro Kline ne vidi. »Vsi so naredili več napak kot pravih stvari pri snovanju in izvedbi letošnje kampanje,« je kritičen ob analizi njihovega komuniciranja na spletu. Kot popolna poraženca je označil Ireno Jovevo oziroma njeno LMŠ, ki na svoji spletni strani ponuja le generične vsebine in komunicira enosmerno, ter Igorja Šoltesa in njegov Desus, ki ima zastarelo spletno stran brez vsebinskega poudarka na EU-volitvah in prav tako brez dialoga z volivci. Kot najbolj negativno presenečenje pa Kline ocenjuje SDS in Milana Zvera, kjer je sicer vse narejeno, kot je najbolj prav, a vsebino usmerjajo le v kritiko svojih tekmecev. »Namesto reševanja resničnih problemov EU postajajo vojaki enoumja, sovražniki demokracije,« še izpostavlja Kline.
