Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladajoča koalicija se bo, kot kaže, pospešeno lotila mladinske problematike. Uspelo nam je pridobiti osnutek reforme študentskega dela, ki ga bo ministrstvo za delo danes predstavilo mladinskim organizacijam. Ključna novost je razbitje monopola, ki so ga pri posredovanju dela imeli študentski servisi.
Osnutek reforme, ki ni dokončen, predvideva kar nekaj sprememb pri posredovanju začasnih in občasnih del študentom in dijakom. Cilja sta dva, in sicer preprečitev zlorabe študentskega dela, ki nastaja ob fiktivnem vpisu v prvi letnik in ob podaljševanju absolventskega statusa. Drugi namen reforme je konec monopola, ki ga imajo pri posredovanju (trije največji) študentski servisi.
Novi razrez davčnega kolača
Po načrtih vlade servisi ne bi bili ukinjeni, temveč bi se lahko delodajalec in študent/dijak za delo dogovorila tudi brez posrednika (in seveda njegove provizije). Po preobrazbi študentskega dela bi bili študenti in dijaki sorazmerno vključeni v socialna zavarovanja, saj bi uvedli plačilo prispevkov. Ob tem bi se, če študent opravlja delo, povezano s svojim študijem, beležile delovne izkušnje, ki bi pod določenimi pogoji lahko veljale tudi kot pripravništvo. V tem primeru delodajalcu ne bi bilo treba plačati socialnih prispevkov.
Predvidena je dve odstotni točki višja skupna obdavčitev tovrstnega dela (zdaj je pri 30 odstotkih). Nekoliko bi se spremenila struktura dajatev, saj bi bili z reformo uvedeni socialni prispevki; ti bi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašali 8,85 odstotka, prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje pa bi bil postavljen pri 5,96 odstotka. Zaradi tega bi bilo iz študentskega dela manj denarja za štipendije, 11,66 odstotka (zdaj 15,4), nižja bi bila tudi osnovna koncesijska dajatev, 16,66 odstotka (zdaj 23 odstotkov).
Pravica do študentskega dela bi bila po novem omejena do starosti 26 let, pri delodajalcih pa bi bil omejen tudi obseg tovrstnega dela, in sicer glede na to, koliko ima redno zaposlenih delavcev. Tako bi delodajalec, ki ima zaposlenih od enega do deset delavcev, lahko opravil največ 240 ur začasnega in občasnega dela, delodajalec, ki jih zaposluje več kot sto, pa bi lahko opravil največ 1920 ur takšnega dela v koledarskem mesecu. Pri nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu, te omejitve ne bi bilo, vendar obseg ne bi smel preseči dvakratnika ur opravljenega začasnega in občasnega dela glede na število zaposlenih.
Med omejitvami je kot možnost predvideno tudi to, da študentskega dela ne bi mogli opravljati študenti prvega letnika in ob podaljševanju absolventskega statusa, s čimer želi vlada preprečiti zlorabe.
Mladinske organizacije
»Ni mi všeč, da so postavili mejo za opravljanje študentskega dela pri 26 letih starosti. S tem bo ta skupina, ki jo najbolj zadevata tudi pereča stanovanjska in zaposlovalna problematika, spet najbolj prizadeta,« pravi Funkl. Vladi zato predlaga, naj se zaposlovalne politike vseh začasnih in občasnih del in vseh težje zaposljivih ljudi loti celovito, del denarja koncesijske dajatve pa naj nameni tudi v sklad za plačano pripravništvo.
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc pravi, da je študentsko delo most, ki zmanjšuje razkorak med teorijo, pridobljeno med formalnim izobraževanjem, in prakso, ki jo zahteva trg dela. Obenem pa ob gospodarski krizi in socialni politiki države mnogim študentom sploh omogoča študij. »Zato mora ohraniti obliko občasnega in začasnega dela, ki ga opravlja šolajoča se mladina med svojim izobraževanjem.«
