Švicarske orgle v koprski cerkvi Marijinega vnebovzetja
Največje cerkvene orgle v Sloveniji imajo 6054 piščali in 68 registrov in so le za spoznanje manjše od tistih v Cankarjevem domu.
Odpri galerijo
Tonhalle s starimi orglami, ki jih zdaj vozijo v Koper. FOTO: Francesca Camilla Bruno
Koper - Cerkev Marijinega vnebovzetja bo imela čez dve leti največje cerkvene orgle v državi. To ne bodo samo velike, ampak predvsem zelo posebne koncertne orgle, ki jih je za koncertno dvorano Tonhalle v Zürichu pred 30 leti zasnoval sloviti Jean Guillou. "Giullou je ena zadnjih blagovnih znamk v orgelskem svetu," je o njem dejal ugledni slovenski organist in čembalist Tomaž Sevšek.
Včeraj je v Koper pripeljal prvi tovornjak piščali in druge sestavne dele za nove koprske orgle. Kar 6054 piščali za 68 registrov (in štiri manuale), skupne teže 17,5 ton bo pripeljalo šest tovornjakov iz skladišč na Poljskem in v Nemčiji. Švicarska fondacija Tonhalle je namreč velike orgle ceneje skladiščila na Poljskem, kot bi jih v Švici. V veliki züriški koncertni dvorani sta orgle po projektih Jeana Guillouja leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer. Slovenski dober poznavalec orgel Tomaž Sevšek je povedal poglavitni razlog, zakaj so se v Fondaciji Tonhalle odločili za zamenjavo mogočnega instrumenta: "V tej veliki dvorani s skoraj 1500 sedeži organizirajo predvsem koncerte, v katerih nastopajo s programom za simfonične orkestre in so orgle v glavnem sestavni del simfoničnega repertorarja. Izkazalo pa se je, da Guilloujeve orgle niso vedno najbolj primerne za takšno skupno zasedbo z orkestrom. Te orgle so zelo močan instrument v smislu umetniške izajve, z zelo izrazitimi in zanimivimi barvami in so namenjene predvsem solističnim repertoarjem. Jean Guillou je poseben organist, samosvoj, in njegov instrument je plod velikega in posebnega ustvarjalnega duha." Sicer pa so Guilloujeve orgle velikokrat uporabili za snemanje orgelske glasbe s strani velikih svetovnih organistov. Ko so se v koncertni dvorani odločili za njihovo zamenjavo, so sprožili val razprav in peticijo proti odstranitvi orgel je podpisalo več kot 2000 ljubiteljev in poznavalcev glasbe v Švici. Kasneje pa so bili veseli, ko so zvedeli, da je Fondacija Tonhalle dobila nove skrbnike v Kopru.
Koprski župnik Primož Krečič je sprva veliko okleval, ali bi sploh vložil kandidaturo za pridobitev Guilloujevih orge: "V Tonhalle so z razpisom iskali nove skrbnike. Zavedal sem se, da gre za zelo kompleksno nalogo in da bo potrebno vložiti veliko truda, če jih bomo hoteli primerno postaviti in zanje skrbeti. Orgle so sicer podarili, toda poglavitna skrb je vse drugje. Oblikovali smo posebno projektno skupino in se posvetovali s poznavalci (organisti in izdelovalci orgel) tako iz Slovenije kot iz tujine, preden smo se odločili za kandidaturo. Koprska župnija je prijavo na razpis za dodelitev orgel oddala oktobra 2017. Poleg nas se je prijavilo še pet kandidatov iz Poljske, Italije in Francije. Med šestimi so izbrali tri v ožjo skupino in so nas prišli januarja preveriti ter kmalu ugotovili, da smo najprimernejši. Upoštevali so tako arhitekturo naše cerkve, akustično ustreznost, našo pripravljenost in podporo glasbenih strokovnjakov z Akademije za glasbo, organistov, skladateljev, drugih poznavalcev in glasbenih društev, dobili smo podporo tudi ministrstva in predvsem lokalne skupnosti, ki bo prispevala določen delež sredstev, upoštevali so dobro pripravljenost in predstavitev naše projektne skupine. Pomembna je tudi lega Kopra, ki povezuje Slovenijo z Italijo in Hrvaško," je naštel koprski župnik.
Za celoten projekt bodo potrebovali po prvih ocenah 500.000 evrov, zato imajo v načrtu pripravo donatorske konference. Seveda so še pred prijavo dobili strokovna izhodišča Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana. "V naslednjih dneh pričakujemo konservatorski program, ki bo izhodišče za izdelavo projekta za gradnjo novega kora. V cerkvi Marijinega vnebovzetja imamo star, lesen kor, ki ga moramo odstraniti, ker je les dotrajal. To je že vsaj peta, če ne 6. cerkev, grajena na tem mestu in velja za največjo v državi. Zgradili so jo okoli leta 1740, nov kor in orgle, ki jih je izdelal Gaetano Kalido, pa so postavili leta 1790. Obstoječe orgle bomo preselili v manjšo koprsko cerkev sv. Bassa na Prešernovem trgu. Pričakujemo, da bomo projekt za izvedbo prejeli do jeseni in da bomo še letos prišli do gradbenega dovoljenja," je pojasnil Primož Krečič.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo nov kor zgradili prihodnje leto, orgle pa postavili in uglasili do konca leta 2020. V Koper so torej pripeljali prve, v naslednjiem tednu še vse preostale dele, skupaj 6054 piščali, ki so v glavnem iz plemenitih kovin in tudi iz lesa. Slovenijo bo jutri in v petek obiskal 88-letni francoski skladatelj, organist, pianist, pedagog, projektant in teoretik Jean Guillou, ki bo v v četrtek zvečer nastopil na orgelskem koncertu v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani z orgelskimi skladbami Bacha, Francka in Liszta. V petek pa se bo gost iz Pariza v Kopru sestal s projektnim timom. "Radi bi slišali njegove nasvete in predloge, kako naj pripravimo in izvedemo postavitev orgel. Gre za vrsto tehničnih podrobnosti, o katerih nam bo imel veliko povedati avtor orgel," je povedal Miran Bordon, ki vodi projektni odbor za postavitev orgel v Kopru. Sevedabodo orgle namenjene tako liturgični glasbi kot tudi orgelskim koncertom in bodo dodatno bogatile kulturno dejavnost v Kopru.
Včeraj je v Koper pripeljal prvi tovornjak piščali in druge sestavne dele za nove koprske orgle. Kar 6054 piščali za 68 registrov (in štiri manuale), skupne teže 17,5 ton bo pripeljalo šest tovornjakov iz skladišč na Poljskem in v Nemčiji. Švicarska fondacija Tonhalle je namreč velike orgle ceneje skladiščila na Poljskem, kot bi jih v Švici. V veliki züriški koncertni dvorani sta orgle po projektih Jeana Guillouja leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer. Slovenski dober poznavalec orgel Tomaž Sevšek je povedal poglavitni razlog, zakaj so se v Fondaciji Tonhalle odločili za zamenjavo mogočnega instrumenta: "V tej veliki dvorani s skoraj 1500 sedeži organizirajo predvsem koncerte, v katerih nastopajo s programom za simfonične orkestre in so orgle v glavnem sestavni del simfoničnega repertorarja. Izkazalo pa se je, da Guilloujeve orgle niso vedno najbolj primerne za takšno skupno zasedbo z orkestrom. Te orgle so zelo močan instrument v smislu umetniške izajve, z zelo izrazitimi in zanimivimi barvami in so namenjene predvsem solističnim repertoarjem. Jean Guillou je poseben organist, samosvoj, in njegov instrument je plod velikega in posebnega ustvarjalnega duha." Sicer pa so Guilloujeve orgle velikokrat uporabili za snemanje orgelske glasbe s strani velikih svetovnih organistov. Ko so se v koncertni dvorani odločili za njihovo zamenjavo, so sprožili val razprav in peticijo proti odstranitvi orgel je podpisalo več kot 2000 ljubiteljev in poznavalcev glasbe v Švici. Kasneje pa so bili veseli, ko so zvedeli, da je Fondacija Tonhalle dobila nove skrbnike v Kopru.
Kako so Koprčani prepričali Švicarje
Koprski župnik Primož Krečič je sprva veliko okleval, ali bi sploh vložil kandidaturo za pridobitev Guilloujevih orge: "V Tonhalle so z razpisom iskali nove skrbnike. Zavedal sem se, da gre za zelo kompleksno nalogo in da bo potrebno vložiti veliko truda, če jih bomo hoteli primerno postaviti in zanje skrbeti. Orgle so sicer podarili, toda poglavitna skrb je vse drugje. Oblikovali smo posebno projektno skupino in se posvetovali s poznavalci (organisti in izdelovalci orgel) tako iz Slovenije kot iz tujine, preden smo se odločili za kandidaturo. Koprska župnija je prijavo na razpis za dodelitev orgel oddala oktobra 2017. Poleg nas se je prijavilo še pet kandidatov iz Poljske, Italije in Francije. Med šestimi so izbrali tri v ožjo skupino in so nas prišli januarja preveriti ter kmalu ugotovili, da smo najprimernejši. Upoštevali so tako arhitekturo naše cerkve, akustično ustreznost, našo pripravljenost in podporo glasbenih strokovnjakov z Akademije za glasbo, organistov, skladateljev, drugih poznavalcev in glasbenih društev, dobili smo podporo tudi ministrstva in predvsem lokalne skupnosti, ki bo prispevala določen delež sredstev, upoštevali so dobro pripravljenost in predstavitev naše projektne skupine. Pomembna je tudi lega Kopra, ki povezuje Slovenijo z Italijo in Hrvaško," je naštel koprski župnik.
Jeseni bodo dali vlogo za nov kor
Za celoten projekt bodo potrebovali po prvih ocenah 500.000 evrov, zato imajo v načrtu pripravo donatorske konference. Seveda so še pred prijavo dobili strokovna izhodišča Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana. "V naslednjih dneh pričakujemo konservatorski program, ki bo izhodišče za izdelavo projekta za gradnjo novega kora. V cerkvi Marijinega vnebovzetja imamo star, lesen kor, ki ga moramo odstraniti, ker je les dotrajal. To je že vsaj peta, če ne 6. cerkev, grajena na tem mestu in velja za največjo v državi. Zgradili so jo okoli leta 1740, nov kor in orgle, ki jih je izdelal Gaetano Kalido, pa so postavili leta 1790. Obstoječe orgle bomo preselili v manjšo koprsko cerkev sv. Bassa na Prešernovem trgu. Pričakujemo, da bomo projekt za izvedbo prejeli do jeseni in da bomo še letos prišli do gradbenega dovoljenja," je pojasnil Primož Krečič.
Z avtorjem orgel se bodo pogovorili o njihovi postavitvi
Če bo šlo vse po načrtih, bodo nov kor zgradili prihodnje leto, orgle pa postavili in uglasili do konca leta 2020. V Koper so torej pripeljali prve, v naslednjiem tednu še vse preostale dele, skupaj 6054 piščali, ki so v glavnem iz plemenitih kovin in tudi iz lesa. Slovenijo bo jutri in v petek obiskal 88-letni francoski skladatelj, organist, pianist, pedagog, projektant in teoretik Jean Guillou, ki bo v v četrtek zvečer nastopil na orgelskem koncertu v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani z orgelskimi skladbami Bacha, Francka in Liszta. V petek pa se bo gost iz Pariza v Kopru sestal s projektnim timom. "Radi bi slišali njegove nasvete in predloge, kako naj pripravimo in izvedemo postavitev orgel. Gre za vrsto tehničnih podrobnosti, o katerih nam bo imel veliko povedati avtor orgel," je povedal Miran Bordon, ki vodi projektni odbor za postavitev orgel v Kopru. Sevedabodo orgle namenjene tako liturgični glasbi kot tudi orgelskim koncertom in bodo dodatno bogatile kulturno dejavnost v Kopru.
