Tajkunstvo na področju lova ni sprejemljivo

Ljubljana – Lado Bradač, starešina Lovske družine Tomišelj, predsednik Zveze lovskih družin Ljubljana in v zadnjih dveh mandatih podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS), bo 12. januarja prevzel vodenje LZS z 21.000 člani. Podobno kot predhodnik Srečko Felix Krope prihaja iz policijskih krogov. Je direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na MNZ. Napoveduje širjenje sodelovanja z naravovarstveniki in s kmetovalci.

Kaj bodo osrednji cilji novega vodstva LZS?

Ključno je uveljavljanje stališč LZS pri najpomembnejših vprašanjih lovstva. V več kot stoletni tradiciji smo v primerjavi s sosednimi državami oblikovali sistem, ki v prvi vrsti koristi divjadi in njenemu naravnemu okolju. Nujna je ohranitev takšne ureditve. Koncesnine, ki jih plačujejo lovske družine, se morajo vračati v naravno okolje, a poraba zbranega denarja zdaj ni dovolj transparentna. Moje ključno vodilo bo zagotavljanje razmer za uspešno delo lovskih družin, ki so od države s koncesijo prejele v upravljanje lovišča.

Kako odgovarjate na očitke, da se lovska organizacija prepočasi prilagaja sodobnim naravovarstvenim trendom?

LZS mora postati na spremembah učeča se organizacija in kazati voljo večine lovcev. Že zdaj stremimo k izboljšavam na vseh področjih, na primer vse bolj se zavedamo, da je ključ za učinkovito trajnostno upravljanje vseh populacij uvedba sodobnih znanstvenih metod. LZS je ustanovila znanstveno-strokovni svet, organiziramo strokovne posvete, sodelujemo pri različnih projektih, na primer pri ugotavljanju številčnosti medveda in raziskovalci so jasno povedali, da brez nas nikoli ne bi zbrali dovolj vzorcev za zanesljive DNK-raziskave, na podlagi katerih so določili število medvedov.

Žal nam ni uspelo dobiti denarja EU za zelo pomemben projekt ohranitve risa, pri katerem pričakujem aktivnejšo vlogo države. V primerjavi s sosednjimi državami, kjer pri upravljanju lovišč prevladuje ekonomski interes, želim pri naših lovcih in upravljavcih lovišč ohraniti duh prostovoljstva, zavedanje, da ekonomsko izkoriščanje ne sme biti v ospredju. To dokazujemo vsak dan, tudi v visokem snegu, ko moramo priti do krmišč, ali v vročem poletju z milijonom neplačanih delovnih ur na leto. Kar smo dobili od prednikov, moramo ohraniti in morda še izboljšati.

Kako sodelujete z Zavodom za gozdove Slovenije?

Tvorno in kot določajo zakonski predpisi. Smo pa ena redkih držav s tako zapletenim sistemom načrtovanja odvzema divjadi iz lovišč, ker se pri načrtovanju poleg odstrela upoštevajo tudi izgube v naravnem okolju oziroma povozi na cestah, ki jih je vsako leto več kot 15.000. LZS je vzpostavila informacijski sistem Lisjak, da smo lahko sledili vsem zahtevam kmetijskega ministrstva pri lovskem načrtovanju ali poročanju o odvzemu divjadi. Zato bi država lahko prenehala nenehno dodatno administrativno obremenjevanje lovskih organizacij. Ker je lovska družina objektivno odgovorna za vso škodo, ki jo povzroči divjad, bi morala imeti temu primerno vlogo pri lovskem načrtovanju.

Kakšno je vaše stališče do idej o privatizaciji lova in divjadi?

V korist divjadi upam, da bo prevladalo zavedanje, da v današnji družbi ni več sprejemljivo gospodarsko oziroma pridobitno izkoriščanje divjadi, tajkunstvo še na tem področju. Pri divjadi gre za naravno dobrino, teh pa v Sloveniji ne moremo privatizirati. Ves denar iz lovišč se mora vrniti v naravo za optimalni razvoj vseh prostoživečih živali. Zagotovo si ne želim privatizacije lovišč, kakršno poznam s Hrvaške. Poleg tega je divjad vsak dan bolj redka dobrina. Kjer zgradimo avtocesto, ni več prostora za živali, zato bi morali razmišljati o ohranjanju, varstvu in celo povečevanju nekaterih naravnih območij in preprečevati drobitev. Divjad ne pozna meja.

Kako ocenjujete vlogo in položaj lovišč s posebnim namenom (LPN)?

Ta lovišča so bila ustanovljena zaradi njihovih obsežnih površin, zaradi trajnostnega upravljanja divjadi in njenega življenjskega prostora. Žal je recesija na prvo mesto postavila odstrel divjadi, saj se LPN-ji le na takšen način lahko samofinancirajo. LPN-ji bi se morali vrniti k osnovnemu poslanstvu. Ob ustanovitvi LPN so, čeprav s poštenimi nameni, številnim lovskim družinam odvzeli najboljše predele in se pri tem sklicevali prav na to »posebno pomembno« poslanstvo. Jasno je, da se tudi z visoko divjadjo najbogatejša lovišča ne morejo financirati le z odstrelom in tega so se začeli zavedati tudi na kmetijskem ministrstvu. Če ni dovolj denarja, je zato bolje ohraniti le najpomembnejše LPN.

Kako boste sodelovali z drugimi naravovarstvenimi organizacijami?

LZS se je najprej povezala z ribiško zvezo, kasneje še z drugimi, na primer Planinsko zvezo Slovenije. Če za sodelovanje obstaja obojestranski interes, brez težav lahko določimo skupne cilje. Potrudil se bom, da bomo krog partnerjev še razširili, naše načelo pa bo spoštovanje in upoštevanje drugačnosti. LZS se je že doslej vključevala v programe za ohranjanja biotske pestrosti, k temu pa spodbujamo vse naše člane. LZS je, denimo, v 25.000 izvodih izdala knjigo Ocenjevanje in izboljševanje naravnega okolja divjih živali. Sodelovati želimo tudi s kmeti in lastniki zemljišč, saj prav sodobno kmetijstvo prinaša največje okoljske izzive.